Časovni pregled tehnike merjenja časa: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m ničti poldnevnik -> ničelni poldnevnik {razlika je res mikroastronomska} |
m Slog|+ktgr |
||
| Vrstica 35: | Vrstica 35: | ||
* [[2008]] - predvideni [[datum]] izstrelitve [[PARCS]] - odprave »Osnovne atomske referenčne ure v vesolju« na [[Mednarodna vesoljska postaja|MVP]]. |
* [[2008]] - predvideni [[datum]] izstrelitve [[PARCS]] - odprave »Osnovne atomske referenčne ure v vesolju« na [[Mednarodna vesoljska postaja|MVP]]. |
||
== Glej tudi == |
|||
* [[ura]] |
|||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
| Vrstica 43: | Vrstica 44: | ||
[[Category:Časovni pregledi]] |
[[Category:Časovni pregledi]] |
||
[[Category:Čas]] |
|||
Redakcija: 18:37, 27. april 2005
Časovni pregled tehnologije merjenja časa
- 742 pr. n. št. - prva pristna omemba sončne ure,
- 300 pr. n. št. - Arhimed uporablja zobnike za prenos moči,
- 270 pr. n. št. - Ktezibij izdela priljubljeno vodno uro,
- 46 pr. n. št. - Julij Cezar in Sosigen razvijeta Sončev koledar s prestopnimi leti,
- 885 - Alfred Veliki uporablja za merjenje časa sveče,
- 1335 - prva znana mehanska ura v Milanu,
- 1370 - francoski kralj Karl V. ukaže, da pariški zvonovi zvonijo ob istem času kot v kraljevi palači,
- 1490 - Peter Henlein v Nürnbergu izumi glavno pero v uri,
- 1502 - Peter Henlein izdela prvo žepno uro,
- 1541 - Galileo Galilei odkrije lastnosti nihala,
- 1567 - španski kralj Filip II. ponudi nagrado za metodo določanja zemljepisne dolžine na morju,
- 1582 - papež Gregor XIII., Luigi Ghiraldi Lilio (Alojzij Lilij) in Christopher Clavius vpeljejo gregorijanski koledar z izboljšanim sistemom prestopnih let,
- 1656 - Christiaan Huygens izdela prvo natančno uro na nihalo,
- 1666 - Robert Hooke izumi povratno kotvo,
- 1671 - William Clement uvede nihala z utežno vzmetjo. Izdela prvo uro s povratno kotvo.
- 1675 - Edward Booth za Kraljevi observatorij Greenwich izdela urni mehanizem z nazobčano letvijo,
- 1676 - Daniel Quare izdela sodobni gibalni mehanizem ure in uvede istosreden minutni urni kazalec,
- 1680 - vpeljejo drugi urni kazalec,
- 1737 - John Harrison predstavi prvi čvrst pomorski kronometer, kar omogoči natančno določitev zemljepisne dolžine na morju,
- 1753 - Johann Tobias Mayer izda Lunine tabele za določevanje zemljepisne dolžine na morju,
- 1839 - iznajdba telegrafa omogoči stalen prenos časovnih signalov,
- 1850 - Aaron Lufkin Dennison v Roxburyju, Massachusetts ustanovi podjetje Waltham Watch Company in razvije Ameriški sistem proizvodnje ur.
- 1884 - 25. držav na Mednarodni poldnevniški konferenci sprejme ničelni poldnevnik Kraljevega observatorija Greenwich kot osnovo za merjenja časa na Zemlji. Zaradi združljivosti z Maskelyneovimi opazovanji iz 18. stoletja Lunine razdalje privzamejo greenwiški srednji čas.
- 1893 - Webb C. Ball iz Urada za splošne železniške časomerne standarde Severne Amerike uvede železniške kronometre.
- 1905 - iz Washingtona začno oddajati radijski časovni signal za pomoč ladjam pri navigaciji,
- 1924 - BBC začne na Dysonovo pobudo oddajati šestkratni časovni zvočni signal greenwiškega srednjega časa (GMT),
- 1928 - Joseph Horton in Warren A. Morrison zgradita prvo kvarčno uro,
- 1945 - Isaac Isador Rabi predlaga izdelavo ure na osnovi metode magnetne resonance atomskega žarka,
- 1946 - Felix Bloch in Edward Mills Purcell razvijeta jedrsko magnetno resonanco,
- 1949 - Harold Lyons razvije atomsko uro na podlagi Rabijeve metode, ki temelji na kvantnomehanskih nihanjih molekule amonijaka,
- 1967 - z nihanjem valovanja cezijevega atoma 133 definirajo sekundo,
- 1993 22. april - Na Narodnem inštitutu za standardizacijo in tehnologijo (NIST) izdelajo atomsko uro NIST-7 z natančnostjo 5 · 10-15, ki je 10-krat natančnejša od svoje predhodnice NBS-6,
- 2008 - predvideni datum izstrelitve PARCS - odprave »Osnovne atomske referenčne ure v vesolju« na MVP.
Glej tudi
Zunanje povezave
- Sašo Dolenc april (2000), O meri in merjenju časa, Kvarkadabra 4: http://www.kvarkadabra.net/zgodovina/teksti/merjenje_casa.htm