Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč

Glavna ladja bazilike

Evfrazijeva bazilika v Poreču je najbolje ohranjeni spomenik zgodnjebizantinske umetnosti v Sredozemlju. Zgrajena je bila v VI. st. za časa škofa Evfrazija (po katerem nosi tudi ime) in cesarja Justinijana I.; nahaja se v kompleksu škofovih zgradb. Leta 1997 jo je UNESCO uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine.

Kompleks Evfrazijeve bazilike sestavljajo zgradbe: Evfrazijeva bazilika, župnijska cerkev, zakristija, trikora, krstilnica in zvonik, Maurova prižnica in bližnji škofovski dvorec, ki po najnovejših raziskavah izhaja iz istega obdobja kot bazilika. V njem se nahaja sakralna zbirja Poreško-puljske škofije. V okviru predstavitve arheoloških najdb so med najpomembnejšimi mozaiki iz 3. stoletja, pa tudi sakralni spomeniki in umetniški predmeti starokrščanskega, zgodnjebizantinskega in srednjeveškega obdobja.

Gradnja bazilike, pravzaprav katedrale Uznesenja Marijina, se je začela leta 553 na temeljih zgodnejše triladijske bazilike. Do danes je doživela niz sprememb in tako na mestu prvotne stoji cerkev v gotskem slogu. Čeprav so zgradbo načeli številni potresi, vojne in požari, so se avtentični talni mozaiki iz 5. st. ohranili in so lep primer zgodnjekrščanske likovne umetnosti. Mozaiki nad apsido upodabljajo apostole in Jezusa; v osrednjem delu je prikazan tedanji škof Evfrazij z maketo bazilike, angeli čuvaji, devica Marija z Jezusom v naročju, domači svetniki mučeniki, posebno sveti Mauro – prvi škof, nato mučenik, zaščitnik mesta Poreča in celotne istrske škofije. Ob robu slavoloka so razvrščeni »medaljoni«  z liki mučencev. Triladijsko katedralo nosita dve vrsti vitkih marmornih stebrov z razkošnimi kapitelji.

Galerija

• 
  Zvonik nad krstilnico
• 
  Vhod v kompleks
• 
  Mozaiki nad oltarjem
• 
  Talni mozaik

Zunanje povezave

• Satelitska slika lokacije