Urejanje strani Boris Leonidovič Pasternak

{{Infopolje Oseba}}

'''Boris Leonidovič Pasternak''' [bóris leonídovič pasternák] ([[ruščina|rusko]] Бори́с Леони́дович Пастерна́к), [[Rusi|ruski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[prevajalec]], * [[10. februar]] (29. januar, [[ruski koledar]]) [[1890]], [[Moskva]], [[Rusija]], † [[30. maj]] [[1960]], [[Peredelkino]] pri Moskvi.

== Življenje ==
Pasternak se je rodil v [[Judje|judovsko]] družino, očetu [[slikar]]ju in [[grafik]]u [[Leonid Pasternak|Leonidu Pasternaku]]. Študiral je [[filozofija|filozofijo]] v [[Moskva|Moskvi]] in [[Marburg]]u, leta 1913 se je pridružil skupini ''Centrifuga'', od katere se je ločil zaradi njenega navdušenja za [[revolucija|revolucijo]]. Nato se je posvetil pisanju in prevajanju, živel je samsko življenje, v okviru katerega se ni vključeval v [[politika|politiko]]. 

Leta 1958 je prejel [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]].

== Dela ==
=== Poezija ===

Tik pred revolucijo je Pasternak izdal svojo prvo pesniško zbirko ''Dvojček v oblakih''. Osrednje delo mladega Pasternaka je pesniška zbirka ''Življenje, sestra moja'', ki je nastala ob revoluciji 1917, izšla pa pet let kasneje, medtem ko so ''Teme in variacije'' iz leta 1923 neke vrste nadaljevanje prejšne zbirke. Zadnje Pasternakovo [[epika|epsko]] delo iz obdobja pred [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je [[roman]] v [[verz]]ih ''Spektorski'', ki je izšel leta 1931. Nato se je začela doba pesnikovega desetletnega molka. V tem obdobju je prevajal [[Gruzija|gruzinske]] pesnike, ter [[Heinrich Heine|Heineja]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goetheja]] predvsem pa [[William Shakespeare|Shakespeara]]. Kot prevajalec je bil deležen splošnega priznanja. Ponovno so njegove pesmi začele izhajati šele med vojno. Izdal je dve manjši zbirki: leta 1943 ''Zgodnji vlaki'' in 1945 ''Zemeljski prostor''. V prvo zbirko je vključil precej pesmi iz druge polovice tridesetih let, medtem ko so pesmi iz druge zbirke nastale pod vtisom vojne.

=== Proza ===
Pasternakova [[proza]], ki obsega tri dela, je začela nastajati v [[1920.|20. letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]] in izhaja iz njegove poezije. V prozi je avtor nadaljeval tradicijo [[Rusija|ruske]] [[romantika|romantike]] in [[simbolizem (književnost)|simbolizma]]. Začel je s tistim, kar Rusi imenujejo »lirična proza« in končal z [[roman]]om [[Doktor Živago (knjiga)|Doktor Živago]], v katerem je opisal intelektualca med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] in [[oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]].

Prvo njegovo prozno delo ''Otroška leta Ljuversove'' je izšlo leta 1925. Nato je sledilo nekaj krajših tekstov, leta 1931 pa je izšla avtobiografija ''Spremno pismo'', ki pa ni avtobiografija v pravem pomenu besede, ker je v njej porušeno običajno razmerje med zunanjimi in notranjimi faktorji človekovega razvoja. Svoj edini roman je Pasternak začel pisati po končani 2. svetovni vojni, potem ko je v pesmi ''Pomlad 1944'' izpovedal upanje, da bo odslej življenje v njegovi domovini svobodnejše. Verjetno je upal da bo novonastali roman lahko objavil. Roman je založnik zavrnil, hkrati pa je roman postal vir neštetih, za pisatelja tragičnih nesporazumov. Uradna kritika in vodstvo ''Zveze sovjetskih pisateljev'' sta začela napadati Pasternaka, ki se je pod vse večjimi pritiski ponovno umaknil v prevajalno delo. Baje je rokopis dobil v roke v Moskvi živeči italijanski novinar, ki ga je pretihotapil v Milano in ga pokazal založniku Feltrinelliju. Ko je ta zvedel, da je v Rusiji roman dokončno odklonjen, ga je sklenil objaviti v italijanskem prevodu. Vodstvo ''Zveze sovjetskih pisateljev'' je hotelo objavo romana na vsak način preprečiti, vendar založnik tudi na Pasternakovo prošnjo, da se roman ne objavi, na to ni pristal. V jeseni leta 1957 je roman izšel v italijanskem prevodu, kasneje pa so sledili še prevodi v druge tuje jezike in italijanska izdaja v ruščini. (V slovenskem prevodu [[Janko Moder|Janka Modra]] ga je izdala Cankarjeva založba leta 1970).

Švedska akademija je jeseni 1958 podelila Pasternaku Novelovo nagrado za književnost, katero pa pisatelj zaradi političnih pritiskov odklonil, vendar pa je bil vseeno izključen iz ''Zveze sovjetskih pisateljev.'' Sledila je vrsta grobih napadov , ki je vrhunec dosegla v zahtevi, naj Pasternaka izženejo iz domovine. Tedaj se je bolni in stari pisatelj obrnil na [[Nikita Hruščov|Hruščova]] in ga prosil naj mu dovoli ostati v Rusiji. Do izgona ni prišlo, vendar je zadnji dve leti življenja Pasternak preživel v ozračju nagajanj in sumničenj.<ref>Brnčič, Vera, Študija k izdaji knjige Dr. Živago, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1970</ref>

=== Pesniške zbirke ===
* ''Čez ovire'' (1917)
* ''Življenje, sestra moja'' (1922)
* ''Teme in variacije'' (1923)
* ''Poročnik Schmidt'' (1927)
* ''Leto 1905'' (1927)
* ''Spektorski'' (1931)
* ''Zgodnji vlaki'' (1943)
* ''Zemeljski prostor'' (1945)

=== Pripovedna proza ===
* ''Otroška leta Ljuversove'' (1925)
* ''[[Doktor Živago (knjiga)|Doktor Živago]]'' (1957)

== Viri ==
* Bruker, Dr. M.: ''Zucker, Zucker – Krank durch Fabrikzucker'', emu, str. 17
* Leksikon Cankarjeve založbe: Svetovna književnost. [[1984]]. Ljubljana: Cankarjeva založba.
{{opombe}}

== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki|Boris Pasternak}}
* [[seznam ruskih pesnikov]]
* [[seznam ruskih pisateljev]]

{{-}}
{{Nobel Prize in Literature}}
{{Normativna kontrola}}

{{škrbina o književniku}}
{{DEFAULTSORT:Pasternak, Boris Leonidovič}}
[[Kategorija:Judovski pesniki]]
[[Kategorija:Judovski pisatelji]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za književnost]]
[[Kategorija:Ruski Judje]]
[[Kategorija:Ruski pesniki]]
[[Kategorija:Ruski pisatelji]]
[[Kategorija:Ruski prevajalci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnim rakom]]