Porga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Porga-Porin-Porgin
izmišljeni knez na Hrvaškem
dejansko najverjetneje vladavina Branimirja
Vladanjedomnevno konec 7. stoletja
dejansko najverjetneje 879-892
Rojstvo

Porga (Ποργά) ali Porin (Πορίνου), izmišljeni hrvaški knez (najverjetneje na osnovi realnega kneza Branimirja), druga polovica 7. stoletja.

Porga oziroma Porin sta dve obliki zapisa imena hrvaškega vladarja, ki je po delu De Administrando Imperio (DAI) v času bizantinskega cesarja Herkalija vladal na Hrvaškem in se otresel frankovske nadoblasti.[1] Starejše zgodovinopisje je selitev hrvaškega plemena postavljalo v leto 623 ali 626 [2] in starejši hrvaški zgodovinarji so imeli Porgo zato za enega od prvih hrvaških vladarjev.[3]

Njegovo ime so pogosto razlagali na enaki osnovi kot ime Borne. Imena, ki so sorodna Borni, se pogosto pojavljajo med Franki (npr. kot Walterius Bornus, Ingelfertius Bornus, Johannes Bornus), a je po drugi strani mogoče ime verjetneje izpeljevati iz slovanske končnice –na in slovanskega aorista Bori (boriti se), ki ga najdemo v imenih Borimir in Borislav.[4] Po Šimundiću naj bi imena Borna, Porga in Porin izhajala iz glagola porgati<pohrgati (lopniti, potolči).[5]

Branimir kot vladar Porin[uredi | uredi kodo]

Hrvaški zgodovinarji so kasneje uspeli pokazati, da so se Hrvati med dalmatinske Slovane naselili mnogo kasneje, in da je Porga/Porin istoveten z osebnostjo Branimirja, hrvaškega vladarja iz druge polovice 9. stoletja, ki je že vladal državi, neodvisni od Bizantincev in Frankov. Istovetnost Porge z Branimirjem dokazuje sledeči dokazni krog:[6][7]

  • Glede na navedbe v DAI na Hrvaškem najkasneje pod vladavino Porge, ki se je povezal s papežem, izgine frankovska nadoblast- verjetno gre za hrvaško dvorno reinterpretacijo hrvaške zgodovine za bizantinske naslovnike, saj so Hrvatje obrazložili kako so se otresli vladavine Frankov in se povezali s papežem, obenem pa so zamolčali Domagoja in Zdeslava, da bi se izognili omembi tega, kako so se otresli nadoblasti Bizantincev.
  • Tako Branimir kot Porin sta vladarja, ki sta se kot prva povezala z Rimom- oboje se je lahko zgodilo šele po letu 878!
  • Hrvati so vsaj po pripovedi DAI v uporu ubili frankovskega arhonta (grofa) Kotzila-Koclja, ki ni mogel umreti pred letom 874, in ki je bil frankovski arhont (grof) lahko bodisi šele po tem letu bodisi pred lastnim uporom (v slednjem primeru bi bil podatek o njegovem uboju potvorjen)[8]
  • obstaja jezikovna povezava med imeni Branimir in Porin, ki imata skupen koren.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Grafenauer, B. (1952). Str. 14.
  2. primerjaj z Grafenauer, B. (1952). Str. 44.
  3. Klaić, V. (1899). Str. 41.
  4. Mužić Ivan (2006): Hrvatska povijest devetog stolječa. Split : Naklada Bošković. Str. 98-99.
  5. glej v: Mužić, I. (2006). Str. 101.
  6. Klaić, N. (1990): str. 26.
  7. Šišić, F. (1990): str. 387.
  8. Omemba spodnjepanonskega grofa Koclja kaže, da je Porin lahko le Branimir in nikakor ne Borna. Sodobno hrvaško zgodovinopisje vloge Koclja v letih 874-876 zaradi pomanjkanja podatkov ne more dokončno razvozlati. Tako npr. ni jasno kaj se je dogajalo s Kocljem po zatrtju njegovega upora, ali je bil sploh še živ, ni jasno njegovo razmerje s slavonskim grofom Gozwinom. Klaićeva opozarja, da DAI omenja sedem let upora, ki se je tako začel že pod Domagojem, ko je bil Kocelj še zvesti frankovski grof. Več o tem glej v Klaić, N. (1984): str. 264-266, 270

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Grafenauer, Bogomir (1952). Prilog kritici izvještaja Konstantina Porfirogeneta o doseljenju Hrvata. Iz: Historijski zbornik, godina V, broj 1-2, Zagreb.
  • Klaić, Nada (1984): O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja dalmatinskih Hrvata. Iz: Zgodovinski časopis št. 38, 4, str. 253-270.
  • -- (1990): Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus. * Klaić, Vjekoslav (1899). Povijest Hrvata: od najstarijih vremena do svršetka XIX. Stolječa. Svezak prvi. Zagreb, Knjižara Lav. Hartmana.
  • Mužić Ivan (2006): Hrvatska povijest devetog stolječa. Split : Naklada Bošković. Str. </ref>
  • Šišić Ferdo (1990): Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara. Zagreb, Nakladni zavod matice hrvatske.