Pojdi na vsebino

Porfirij Perić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Njegova svetost Porfirij patriarh srbski
beograjsko-karlovški nadškof
Patriarh Porfirij leta 2022
Domače imeПрвослав Перић/Prvoslav Perić
CerkevSrbska pravoslavna Cerkev
NadškofijaBeograjsko-karlovška
SedežBeograd
Izvoljen18. februar 2021 (izvoljen)
Začetek službovanja19. februar 2021 (Beograjska stolnica)
14. oktober 2022 (Samostan Pećka patriarhija)
PredhodnikIrenej
Redovi
Duhovniško posvečenje21. april 1985
posvečevalec
Irenej Bulović
Škofovsko posvečenje13. junij 1999
posvečevalec
patriarh Pavel
Osebni podatki
RojstvoPrvoslav Perić
(1961-07-22)22. julij 1961
Bečej, Vojvodina Jugoslavija, danes: Srbija)
NarodnostSrb
Verapravoslavec
StaršiRadivoje Perić
Radojka[1]
Prejšnji položajLjubljansko-zagrebški škof in metropolit od 2014 do 2021; naslovni jegrski škof med 1999 in 2014
Izobrazbateolog
Alma materUniverza v Beogradu
Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu
Univerza v Atenah
Podpis
Insignije
Grb osebe Porfirij Perić
„Mir i jedinstvo“
„Mir in enotnost“ [2][3]

Porfirij Perić ali patriarh Porfirij (srbsko Порфирије/Porfirije, latinsko Porphirius, angleško Porphyry; rojen kot Prvoslav Perić srbsko Првослав Перић/Prvoslav Perić); * 22. julij 1961 Bečej Jugoslavija, danes: Srbija; je pravoslavni menih, škof in patriarh ter poglavar Srbske pravoslavne Cerkve od 2010. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se glasi:

Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Порфирије (cirilica)
Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Porfirije (latinica)
"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Porfirij" (slovensko)
His Holiness the Archbishop of Peć, Metropolitan of Belgrade and Karlovci, and Serbian Patriarch Porfirije (angleško)[4].

Porfirij je 46. poglavar Srbske pravoslavne Cerkve in 7. patriarh po njeni združitvi leta 1920. Bil je Ljubljansko-zagrebški škof in metropolit od 2014 do 2021 in naslovni jegrski škof med 1999 in 2014. On je tudi vseučiliščni profesor, akademik in avtor teoloških del.[5]

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Mladost in šolanje

[uredi | uredi kodo]

Porfirij se je rodil kot prvorojenec Prvoslav Perić (srbsko Првослав Перић/Prvoslav Perić) med tremi otroki 22. julija 1961 v vojvodinskem mestu Bečeju (Bačka, Srbija, Jugoslavija; sedaj Srbija); starša sta Radivoje Perić in Radojka. Njegova družina se je doselila po Drugi svetovni vojni iz vasi Osinje pri Derventi v Bosni in Hercegovini.[6]

Osnovno šolo je obiskoval v Čurugu, gimnazijo »Jovan Jovanović Zmaj« v Novem Sadu pa je končal 1980.

Zamenišil ga je v samostanu Visoki Dečani 11. aprila 1986[7] z meniškim imenom Porfirij v čin male shime na »Tomaževo nedeljo«[8] njegov duhovni oče, tedaj jeromonah Irenej Bulović, sedanji bački škof. Njegov patron je sveti Porfirij Kafsokalivijski Bairaktaris [9].[10]

Raško-prizrenski škof Pavel — poznejši srbski patriarh — ga je 8. junija 1986 posvetil v jerođakona (hierodiakona) v samostanu Svete Trojice v Mušutištu na Kosovem.

V jeromonaha (hieromeniha, tj. neporočenega duhovnika-redovnika) je bil posvečen na Aranđelov dan, 21. novembra 1986, v samostanu Svetih nadangelov v Kovilju. Nato je bil imenovan za opata te redovne družine. Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda 14. maja 1999 je bil izvoljen za jegarskega škofa, vikarja bačkega škofa. Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda 26. maja 2014 pa je bil izvoljen za zagrebško-ljubljanskega metropolita. 13. julija istega leta ga je patriarh Irenej Gavrilović v zagrebški Preobraženjski cerkvi uvedel na metropolitanski prestol, kjer je nasledil metropolita Jovana Pavlovića.

Istega leta (1986) je Porfirij dosegel licenciat iz teologije na Beograjskem vseučilišču.[11]

Obiskoval je predavanja iz arheologije na Filozofski fakulteti Beograjskega vseučilišča. Kmalu je začel študirati tudi na Bogoslovni fakulteti, kjer je diplomiral leta 1987.[12]

Nadaljeval je podiplomski študij na Atenskem vseučilišču od 1987 do 1990; tam je tudi doktoriral 2004 s tezo Možnost Božjega spoznaja pri apostolu Pavlu po razlagi sv. Janeza Zlatoustega (Possibility of knowability of God in St. Paul's understanding according to the interpretation of Saint John Chrysostom; »Mogućnost poznanja Boga kod apostola Pavla po tumačenju svetog Jovana Zlatoustog«).[7]

2014 je postal docent na Katedri za katehetsko in pastirsko bogoslovje Pravoslavne bogoslovne fakultete v Beogradu kot naslednik akademika in dolgoletnega sodelavca Vladeta Jerotića.

Porfirij je pravi mnogojezičnež ali poliglot, saj obvlada srbščino in hrvaščino, grščino, angleščino in nemščino, a sporazumeva se lahko tudi v ruščini, kar mu pa poznavalci tega jezika odsvetujejo.[13]

Koviljski iguman in jegrski škof (1990-2014)

[uredi | uredi kodo]
Porfirij nastopa kot škof januarja leta 2012

Z blagoslovom bačkega škofa Ireneja Bulovića je 6. oktobra 1990 prišel v samostan Svetih nadangelov v Kovilju blizu Novega Sada. 21. novembra 1990, na Aranđelovdan, je tu prejel duhovniško posvečenje ter kot hieromenih (jeroonah) postal iguman Koviljskega samostana.[14]

Semkaj mu je sledilo mnogo mladih menihov in novincev in tako je samostan v tem času postal duhovno središče za mnogo mladeničev, saj so sem radi prihajali: izobraženci, umetniki, igralci in rock glasbeniki zlasti iz Novega Sada in Beograda. Tukaj se je posebej in z vso potrpežljivostjo vrgel na delo z mamilaši.[15]

14. maja 1999 je Sveti škofovski sinod SPC izvolil Porfirija za naslovnega škofa jegrske škofije ter ga imenoval za namestnika Bačke škofije. Škofovsko posvečenje mu je podelil patriarh Pavel v Novosadski stolnici 13. junija 1999.[7]

V letu 2005 je Porfirij ustanovil »zdravilno skupnost« (en: "therapeutic community", ki je podobna slovenskim "komunam") nazvano Zemlja živih (en: »The Land of the Living«), ki je zaslovela po uspešnem zdravljenju odvisnikov s pogovorom, delom in molitvijo v skupnosti, pred katero ne smejo in ne morejo ničesar skrivati.[16] V tem času se je zdravilo pod njegovim vodstvom po ustanovah širom Srbije čez sto odvisnikov.[15] 2010 ga je Škofovski sinod pooblastil za urejanje dušnopastirske službe pri Srbski vojski.[17][18] Porfirij je bil vojaški kaplan do 2011, in je veliko prispeval k sodelovanju med Pravoslavno Cerkvijo in Vojsko.[19]

Ljubljansko-zagrebška metropolija (2014–2023)

[uredi | uredi kodo]

Ljubljansko-zagrebški metropolit (2014–2021)

[uredi | uredi kodo]
Nadškof in metropolit Porfirij v Zagrebu januarja leta 2021

26. maja 2014 je bil Porfirij izvoljen za ljubljansko-zagrebškega metropolita kot naslednik Jovana Pavlovića. 13. julija 2014 ga je umestil patriarh Irenej v Zagrebški pravoslavni stolnici Jezusovega spremenjenja.[20]

Švedski medpravoslavni izobraževalni ustanovi »Sankt Ignatios College« in »Sankt Ignatios Foundation« sta ga 16. februarja 2016 v Stockholmu odlikovali z Redom svetega Ignacija »zavoljo njegovega prispevka k spravi med balkanskimi ljudstvi in zaradi njegovega prizadevanja za pospeševanje krščanske enotnosti«[21].[22][23][24]

Junija 2016 je Porfirij objavil v Zagrebu svojo knjigo z naslovom Zagreb i ja se volimo javno[25].[26] Ta knjiga vsebuje izbrane intervjuje od julija 2014 do februarja 2016, ki jih je objavil kot metropolit za beograjski dnevnik Politika, RTS, Jutarnji list, Večernji list, HRT, RTV Slovenija in RTRS.[27]

2016 je Porfirij sodeloval na zborovanju srbskih duhovnikov v Chicagu (Illinois, ZDA), kjer so ga posneli, kako skupaj z drugimi duhovniki poje pesem v čast četniškega vojvoda in poveljnika Momčila Đujića. To je v hrvaški javnosti sprožilo val negodovanja; Porfirij se je pozneje opravičeval, češ da ni imel »vpliva na vse okoliščine« ("influence to all circumstances") in da so nekateri mediji »ta dogodek zlorabili« ("certain media manipulated this event"). Po njegovem mnenju je to nekaterim prav prišlo kot pretveza za izražanje nestrpnosti do srbskega prebivalstva, kakor tudi za poglabljanje nasprotij med Hrvati in Srbi" in da mu je zategadelj iskreno žal, da je pri tem petju sploh sodeloval.[28]

Med 2017 in 2020 je Porfirij povezoval srečanja, na katerih so se zbirali zagrebški izobraženci in razpravljali o družbenih, nravnih in političnih vprašanjih — a jih je organiziral in vodil njegov tesni sodelavec Drago Pilsel, ki obžaluje, da ni nekaj podobnega nastalo tudi v Beogradu[29]. V Zagrebu so ta zborovanja v Srbski pravoslavni gimnaziji »Katarina Branković Kantauzina« (»Kantakuzina Katarina Branković Serbian Orthodox Secondary School«) postala znana kot »Porfirijevi krožki« (»Porfirijevi kružoci«; »Porfirije's Circles«). Med znanimi imeni so bili tudi Ivo Josipović, Rada Borić in Milorad Pupovac.[30]

Porfirij je bil med 2017 in 2019 član Svetega sinoda SPC.[31] Januarja 2019 pa mu je »Združenje za versko svobodo v Republiki Hrvaški« (»Association for Religious Freedom in Croatia«; »Udruga za vjersku slobodu u Republici Hrvatskoj«) ob svoji 25-letnici podelila priznanje za njegov miroljubni prispevek h kulturi pogovora in verski svobodi« (»recognition for his peaceful contribution to the promotion of the culture of dialogue and religious freedoms«).[32][33][34]

Ko je 2019 zbolel patriarh Irenej, je postal Porfirij eden od najresnejših kandidatov za njegovega naslednika.[35]

Kot metropolit je imel načelo, da je treba »graditi mostove« med Srbi in Hrvati. Bil je gostujoči profesor na Katoliških fakultetah in je utrjeval dobre odnose s pomembnimi katoliškimi cerkvenimi dostojanstveniki.[36]

Upravitelj ljubljansko-zagrebške metropolije (2021–2023)

[uredi | uredi kodo]

Obenem z izvolitvijo za novega patriarha SPC februarja 2021 je Porfirij ostal tudi upravitelj ljubljansko-zagrebške metropolije do izvolitve novega škofa.[37] Maja 2021 sveti škofovski sinod SPC na svojem zborovanju še ni izvolil novega ljubljansko-zagrebškega metropolita; izvoljena pa sta bila črnogorsko-primorski škof Joanikij, pa tudi valjevski škof Isihij.[38]

Šele maja 2023 je bil imenovan za novega ljubljansko-zagrebškega upravitelja dotedanji Buenosaireški in južnoameriški škof Kiril.[39]

Srbski patriarh (od 2021 do danes)

[uredi | uredi kodo]

Izvolitev in ustoličevanje

[uredi | uredi kodo]
Patriarh Porfirij med bogoslužnim opravilom v Cerkvi sv. Luka Evangelista v beograjskem naselju Vidikovac

Najvidnejša kandidata za Irenejevega naslednika sta bila vsekakor njegova soimenjaka blizka oblastem, bački škof Irenej Bulović, in njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirij Perić. Ugibajo celo, da bi nesporno teološko uglednejši Bulović morda celo odstopil mesto mlajšemu ter na splošno medijsko poznanemu in priljubljenemu Periću. Ne tako mila oblastem pa sta nikšiški škof Joanikij Mićović, ki ga večinoma že vidijo kot Amfilohijevega naslednika v Črni gori, ter končno düsseldorfski in vsenemški škof Gregorij Durić, ki uživa veliko priljubljenost med verniki, ni pa pogodu uradni beograjski politiki. Pravi vihar je spet povzročil julija z izjavo, da »ni treba graditi toliko cerkva, ker imamo bolnišnice, kjer je vse zanemarjeno« — na kar so sledili napadi tako od strani najvišje cerkvene kot državne oblasti.[40]

Porfirij je bil izvoljen za srbskega patriarha 18. februarja 2021 na Škofovskem sinodu v kripti nove cerkve sv. Sava na Vračarju tri mesece po smrti svojega predhodnika Ireneja, ki je umrl od korone, s katero se je bil okužil na pogrebu črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija v Podgorici. Novica je bila objavljena točno ob 15-ih in 35 minut. To je bila pomembna novica, saj izvolitev novega patriarha ni le notranje-verska ali cerkveno-upravna zadeva, ampak tudi občutljivo politično vprašanje, ki je pomembno tudi za vladajoči Vučićev režim zlasti v zvezi z občutljivimi razmerami glede Kosova, srbskega vmešavanja v črnogorske zadeve, pa tudi glede možnega papeževega obiska, ki mu je Vučić naklonjen, a mu je najbolj trdovratno nasprotoval ravno pokojni patriarh Irenej, — v katerega je pokojni papež Frančišek imel sicer neomajno, vendar neutemeljeno zaupanje — kajti z Irenejem katoliška stran nikakor ni mogla najti skupnega jezika niti glede papeževega obiska niti glede dileme, ki se je tikala Stepinčeve kanonizacije.[41]Tako je postal 46. poglavar pravoslavja med Srbi. Nekateri štejejo vse naslednike sv. Sava kot srbske patriarhe, kar pa nikakor ne ustreza zgodovinski resnici; imeli so namreč v različnih obdobjih in v različnim pravnih sistemih razne častne naslove cerkvenih dostojanstvenikov in le izjemoma patriarhov. Nedvoumno se imenujejo patriarhi SPC pravzaprav šele od leta 1920, ko jih je regent Aleksander takorekoč prisilil k združitvi in ko je beograjski metropolit postal beograjsko-karlovški metropolit ter torej tudi prvi uradni patriarh SPC. Porfirij je tko postal osmi in vsekakor "pravi" patriarh od leta 1920 združene SPC, ki je po dekretu kralja Aleksandra združila vseh šest različnih pravnih sistemov; v vsaki od teh zgodovinskih enot pa so tudi svoje pravoslavne cerkvene poglavarje šteli vsak na svoj način in le redkokdaj so jih imenovali patriarhe.[42][43][44][45]

Med 30 možnimi kandidati je dobil 31 od 39 glasov in je tako bil prvi od treh vodilnih kandidatov pred bačkim škofom Irenejem Bulovićem, ki je prejel 30 glasov in banjaluškim škofom Jefremom, ki jih je dobil 24.[46] Sledilo je žrebanje ene od treh kovert, ki jo je potegnil iz evangelija arhimandrit Matej iz Samostana Sisojevac.[47] Vodstvo SPC verjame, da je patriarh izvoljen z Božjim posredovanjem in da so odstranjeni človeški oziri. Kljub temu se je šušljalo, da so bile n. pr. pri njegovem predhodniku Pavlu na razpolago tri kuverte in sicer vse tri z imenom Pavel; na ta način naj bi bilo ustreženo tudi želji vladarja, ki jo je predsednik Vučić skozi medije jasno izražal kot zahtevo: ne toliko, kdo naj bi bil, ampak bolj, kdo naj ne bi bil novi patriarh – in se je v resnici izteklo po njegovih željah in priporočilih.[48]

Kot najmlajši škof SPC v času volitev je postal Porfirij najmlajši srbski patriarh, kar jih je bilo izvoljenih od leta 1937.[49][50]

Voščilo ob izvolitvi je poslal carigrajski patriarh Bartolomej,[51]aleksandrijski patriarh Teodor,[52] ruski moskovski patriarh Kiril,[53] bolgarski patriarh Neofit,[54] antijohijski patriarh Ivan,[55] romunski patriarh Danijel,[56] in albanski metropolit Anastazij Janullatos.[57] Tudi črnogorski predsednik Milo Đukanović, ki je februarja 2020 v pogovoru za AFP dejal, da Črna gora potrebuje svojo lastno Črnogorsko pravoslavno Cerkev, da bi utrdila svojo narodno istovetnost in se otresla pretirane črnogorsko-srbske povezave, je poslal ob izvolitvi svoja voščila.[58]

Zunanji video
Enthronement to the new Serbian patriarch on 19 February 2021, Tanjug News Agency

Porfirija so ustoličili 19. februarja 2021 v Stolnici Nadangela Mihaela v Beogradu [59].[4] Patriarška znamenja sta mu izročila dabarsko-bosenski metropolit Hrizostom in budimski škof Lukijan. V svojem uvodnem nagovoru je Porfirij na prvo mesto postavil ustvarjanje enotnosti in miru. Poudaril je, da vključuje Kosovo in Metohijo v svoje molitve in da so mu tamkajšnji Srbi najbolj pri srcu.[60] Nato je zatrdil, da je Hrvaška postala njegova druga domovina, in da mu bo ljudstvo, s katerim se je tam srečeval, ostalo njegov vzor v prihajajočih letih.[61] Umeščanju je prisostvovalo veliko članov iz srbskega ministrstva Ane Brnabić, cerkvenih in verskih predstavnikov ter politikov vključno s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Obredu je prisostvoval tudi apostolski nuncij Luciano Suriani, katoliški beograjski nadškof in metropolit Stanislav Hočevar, srbski mufti Mustafa Jusufspahić ter mnogi drugi verski in civilni odličniki kot tudi jugoslovanski princ Filip Karađorđević.[62][4] Naslednjega dne, tj. 20. februarja 2021, je bil eden od treh najuspešnejših kandidatov za novega patriarha bački škof Irenej Bulović pozitiven na testu za korono.[63]

Porfirij je opravil svoje umeščanje v Samostanu Pećke patriarhije na Kosovem na starodavni prestol srbskih verskih poglavarjev 14. oktobra 2022;[64] to je bilo možno šele pet mesecev potem, ko so ublažili stroge protikoronarne predpise na Kosovem.[65]

Kot srbski patriarh je Porfirij postal poglavar »Škofovskega sinoda SPC«, kakor tudi »Svetega sinoda SPC«. [66][67][68]

Delovanje

[uredi | uredi kodo]
Patriarh Porfirij (2022)

Za samo dva tedna po izboru za poglavarja SPC je patriarh Porfirij napravil nekaj povsem neprotokolarnih in obenem humanih stvari:

  1. Imel je veliko gostovanj na RTV in podal mnogo uravnovešenih izjav
  2. Oblekel "skafander" in obiskal obolele od koronavirusa
  3. Izrazil iskreno sočutje družini preminulega muzika in pesnika Đorđa Balaševića
  4. Čestital Novaku Đokoviću za zmago v finalu Odprtega prvenstva Avstralije, kjer je osvojil svoj deveti naslov, rekoč: »Kar počne, je vrhunski šport, a tudi nekaj veliko več kot to. Nekaj, kar dviguje moralo in napolnjuje srca s ponosom vseh nas, ki z njim sodelujemo v skupnih bojih z malodušjem, se učimo prenašati bolečino in premagovati vse telesne omejitve, tako kot on«.[69][70]
  5. izročil pomoć družinam, ki jim je razdrl hiše Petrinjski potres na Hrvaškem s sporočilom: „Računajte na nas".[71]
  6. Prvič je z mestu prvega človeka SPC pokazal razumevanje za probleme skupnosti LGBT; obenem je izrazil stališče, da on, sveto pismo in krščanstvo odobrava le zakonsko zvezo med možem in ženo.
  7. Poudaril je v zvezi s pandemijo covida-19 nedvoumno, da „smo vsi dolžni spoštovati zdravnike ter upoštevati vse protiepidemijske ukrepe".
  8. Porfirij zaradi svoje skromnosti velja za tako imenovanega ljudskega človeka, podobno kot patriarh Pavel.[72]
  9. Mediji so ga razglasili za patriarha vseh državljanov. Rad pešači brez službenega vozila, kar je počel že pred izvolitvijo za patriarha, ko je bil zagrebško-ljubljanski metropolit.[73][74][73][75]
  10. Svojo prvo Veliko noč kot srbski patriarh je praznoval z brezdomnimi in bolnimi otroki na Univerzitetni otroški kliniki "Tiršova".[76]
  11. Omenivši, da je „Kristus ljubezen", je poudaril potrebo po spravi med ljudstvi na tem področju in premagovanje „zlopamćenja“ (to je maščevalno spominjanje preživetega hudega in krivic).[77]

25. februarja 2021 se je Porfirij sešel s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem; po sestanku je dejal, da on ni politik ter da misli, da je SPC »spravno telo, ki ima za nalogo zbirati, graditi mostove in blažiti medsebojne napetosti« ("a conciliator organism which has the goal to collect, build bridges, dull blades and overcome polarization").[78][79] 27. februarja 2021 je Porfirij med svojim prvim dušnopastirskim obiskom obiskal področje Majskih Poljan in Gline, ki ga je 2020 prizadejal hud »Petrinjski potres« ter se srečal s tamkajšnjimi s predstavniki hrvaških Srbov.[80][81] 3. marca 2021 se je Porfirij samodejno osamil, ko je imel stike z duhovnikom, ki je bil okužen z asimptomatsko korono rekoč, da ne želi nikogar spravljati v nevarnost.[82][83][84]

Marca in aprila je nato imel v Beogradu številna srečanja z raznimi diplomatskimi predstavništvi,[85][86][87] ter šel na srečanja z desetinami drugih dostojanstvenikov.[88] Novembra 2021 je Porfirij spodbudil zamisel, da bi verouk dobil položaj obveznega izbirnega predmeta.[89][90]

Porfirij je bil pri testu na korono pozitiven zopet 11. januarja 2022.[91][92]

Sprava z Makedonsko pravoslavno Cerkvijo

[uredi | uredi kodo]
Patriarh Porfirij in nadškof Stefan na spravnem bogoslužju SPC in MPC v Cerkvi sv. Sava 2022.
Patriarh Porfirij med obredi na »Spasovdan« [93]v Beogradu 2023.

16. maja 2022 je Sveti sinod SPC sporočil, da se je končal razkol z Makedonsko pravoslavno Cerkvijo, ki je trajal od leta 1967. Makedonska Cerkev je dobila popolno notranjo samoupravo pod pokroviteljstvom SPC in je tako obnovila povezavo z celotnim Vzhodnim pravoslavjem.[94][95][96]

24. maja 2022 je Porfirij med somaševanjem s škofi MPC razglasil sklep SPC, da je njeno vodstvo sprejelo in potrdilo svojeglavnost ali avtokefalnost MPC ("the Holy Synod of the Serbian Orthodox Church has unanimously met the pleas of the Macedonian Orthodox Church and has accepted and recognized its autocephaly.").[97][98][99]

26. decembra 2022 je bil Porfiriju onemogočen na mejnem prehodu s Kosovim Merdare obisk Peške patriarhije.[100] Srbska vojska in policija sta uvedli v zvezi s tem najvišjo stopnjo pripravljenosti na mejnem prehodu Jarinje.[101][102][103][104]

Medverski odnosi

[uredi | uredi kodo]

Ob priliki muslimanskega praznovanja Ramazanskega bajrama »Eid al-Fitr« maja 2021 je Porfirij izrazil željo po ustvarjanju dobrih in bratskih odnosov med pravoslavci in muslimani.[105]

"V Sloveniji se počutim kot doma"

[uredi | uredi kodo]

Kot ljubljansko-zagrebški metropolit je Porfirij rad prihajal v Slovenijo; zdaj je prvič prišel kot patriarh. Ko je obiskal Ljubljano ob 90. obletnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda, je na nedejo, 13. septembra 2026, vodil zahvalno bogoslužje v navzočnosti okrog tisoč vernikov ter predsednika SŠK škofa Andreja Sajeta. V soboto pa je med zahvalno molitvijo povedal, da rad prihaja v Ljubljano, saj je bil dolga leta ljubljansko-zagrebški metropolit. Na to cerkev ga vežejo ljubi spomini:

"Prav tukaj, na tem svetem kraju in pri tem svetem oltarju, sem kot arhijerej te škofije, služil svojo prvo liturgijo. Ko pridem sem, se resnično počutim, kot da prihajam domov, kot da prihajam med brate in sestre." Odlični gostje so se v Sajetovem spremstvu sprehodili po središču naše prestolnice.[106]

V dobrodošlici je škof Kiril poudaril, da so srbski patriarhi doslej Ljubljano obiskali osemkrat, in izrazil veliko veselje nad prihodom sedanjega patriarha. Porfirij se je zahvalil škofu Kirilu in bogoljubnim ljubljanskim prebivalcem za topel sprejem, vključno z ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom, in izrazil svojo veliko hvaležnost Bogu, da je smel spet obiskati slovensko prestolnico:

Патријарх Порфирије свечано дочекан у Љубљани [107] Patriarha Porfirija so v Ljubljani slovesno pričakali

Када долазим овде, истински осећам да долазим у свој дом, да долазим међу браћу и сестре. Долазим, дакле, доносећи благослов Светог Саве, доносећи благослов свих светих наше помесне Цркве, свих патријараха који су претходили мени на овом месту, али и читавог Сабора наше помесне Цркве. Доносим благослов и истовремено упућујем молитву Господу да благослови све вас, да вам да мир, да вам да радост, да вам да слогу и међусобно разумевање, да вам да да будете истински, прави и аутентични људи, деца Христова, деца Божја.Овога пута долазимо да се сви заједно молитвено сетимо почетка богослужења на овом месту, које се одвило пре тачно деведесет година. А то није само прост број, нити је то само освртање уназад. Деведесет година на овом месту сабира безброј молитава, светих Литургија, крштења, венчања, исповести, покајања и светог Причешћа. То је духовна историја наше Цркве, духовни печат нашег православног народа на овом месту, у овој предивној, гостољубивој, широкој душом и срцем земљи, земљи која је украшена безбројним лепотама Божјим, али коју пре свега красе дивни и благочестиви људи, иконе Божје, који једнако, као што је ширина, дужина, дубина и висина лепоте ове земље, носе ту исту и још ширу, још дубљу, још дужу и још вишу лепоту у својим душама.

„Kadar prihajam sem, resnično čutim, da prihajam v svoj dom, da prihajam med svoje brate in sestre. Prinašam blagoslov in se hkrati z molitvijo obračam na Gospoda, naj vas vse blagoslovi, naj vam da mir, naj vam da veselje, naj vam da harmonijo in medsebojno razumevanje, naj vam da, da boste resnični, zvesti in pristni ljudje, Kristusovi otroci, Božji otroci. Tokrat se vsi skupaj zberemo, da se molitveno spomnimo začetka bogoslužja na tem kraju, ki se je zgodil pred natanko devetdesetimi leti. In to ni le preprosta številka, niti ni le pogled nazaj. Devetdeset let na tem kraju vključuje nešteto molitev, svetih liturgij, krstov, porok, spovedi, kesanja in svetega obhajila. To je duhovna zgodovina naše Cerkve, duhovni pečat našega pravoslavnega ljudstva na tem kraju, v tej lepi, gostoljubni, širokodušni in srčni deželi, deželi, okrašeni z neštetimi Božjimi lepotami, a ki jo krasijo predvsem čudoviti in pobožni ljudje, Božje ikone, ki tako kot je širina, dolžina, globina in višina lepote te dežele, nosijo to isto in še širšo, globljo, daljšo in višjo lepoto v svojih dušah..

Prav na dan 12. septembra, ko so obeleževali 90-letnico ustanovitve Cerkve svetih Cirila in Metoda v Ljubljani, se je Porfirij srečal tudi s predsednikom vlade Republike Slovenije Janezom Janšom. Pogovarjala sta se o pomenu sodelovanja med državnimi ustanovami in verskimi skupnostmi, pa tudi o potrebi po spoštovanju verske svobode. Sogovornika sta tudi poudarila, da so medsebojno spoštovanje, razumevanje in kultura dialoga pomembni za ohranjanje miru in dobrih odnosov v družbi. V središču razprave je bil položaj Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, kjer se število vernikov iz leta v leto povečuje. Medtem ko je bil pogovor posvečen trenutnemu položaju Cerkve in njeni prihodnosti, je veliki jubilej ljubljanske cerkve spomnil na devet desetletij njenega obstoja. Govoreč o Sloveniji in odnosih, ki jih gradi do verskih skupnosti in tudi do SPC, je patriarh prav ta jubilej izpostavil kot pričevanje uspešnega sodelovanja in dejal:

Poruka za javnost [108][109] Sporočilo za javnost

„Blagoslovena zemlja Slovenija jeste najbolji primer uspešne saradnje o čemu svedoči i današnja proslava devedesetogodišnjice postojanja srpske pravoslavne crkve Svetih Kirila i Metodija u njenom glavnom gradu“.

„Blagoslovljena dežela Slovenija je najboljši primer uspešnega sodelovanja, kar dokazuje današnje praznovanje devetdesetletnice obstoja Srbske pravoslavne cerkve svetih Cirila in Metoda v njenem glavnem mestu“.

Moralna in politična vprašanja

[uredi | uredi kodo]

Varovanje kosovske dediščine

[uredi | uredi kodo]

Marca 2021 je Porfirij izjavil, da področje Kosovega in Metohije ostaja del Republike Srbije in da je tozadevni referendum bil izrečen že leta 1389, namigujoč na Kosovsko bitko kot tudi na tukajšnjo srbsko kulturno in duhovno dediščino.[110]

Maja 2021 se je srečal s pravosodno ministrico Majo Popović, da bi poglobil sodelovanje glede na varstvo srednjeveških kosovskih spomenikov, kakor tudi pridobil večjo gmotno podporo za tamkajšnje meništvo.[111]

Študentovske "blokade"

[uredi | uredi kodo]

Marca 2025 so se zopet razplamteli študentovski protesti, ki trajajo neprekidno od 1. novembra 2024 zaradi Zrušitve nadstreška na železniški postaji Novi Sad, ki je terjal 16 življenj; tedaj je Porfirij podal sporno izjavo pozivajoč študente, da se vrnejo v učilnice in na svoje univerze. To so njegovi kritiki razumeli kot podporo tako patriarha kot tudi vodstva SPC vladi predsednika Vučića; to je sprožilo negodovanje ne le proti vladi, ampak tudi zoper pravoslavno Cerkev, kar bi utegnilo mladi rod oddaljiti od vere.[112]

Zvorniško tuzlanski metropolit Fotij je študentske proteste nazval »demonski bunt« (»hudičevski upor«), a iz SPC se slišijo obtožbe in žalitve, češ da so „rušioci države“ in „ustaše“ (»rušitelji države in ustaši«). Teolog Milan Klisura ocenjuje, da se s tem s cerkvene strani rišejo mladim tarče na čelu in da take izjave pomenijo namesto odkrite ali vsaj načelne podpore hinavščino in poniževanje, kar mladi rod oddaljuje od cerkve. [113]

Na obisku v Moskvi pred Dnevom zmage 2025 pa so si sledile uničujoče oznake študentske »pisane revolucije« iz ust srbskega patriarha Porfirija in njegovega mentorja Amfilohija. V zvezi s takimi zaničljivimi izjavami o študentskem demokratičnem gibanju in prilizovanju ruskemu vodstvu meni teolog Vukašin Miličević, da je takšno izražanje jezik srbskih nacionalistov, ki so po njegovih besedah najhujši sovražniki srbskega ljudstva in njegovega vsestranskega napredka.[114]

Govor na Mladićevem pogrebu

[uredi | uredi kodo]

Plaz kritik si je nakopal Porfirij ne le z osebnim vodenjem pogreba za Ratka Mladića — umrlega 27. avgusta v haaški ječi, kjer je sedel kot pravnomočni dosmrtni obsojenec za vojne zločine v BiH in zlasti zavoljo Obleganja Sarajeva ter Srebreniškega pokola —, ampak tudi zaradi nagovora, v katerem ga je veličal 7. septembra v Cerkvi sv. Luka na Vidikovcu v Beogradu kot zglednega »pravoslavnega kristjana, vojaka in poveljnika«, ki je »dal svoje življenje za svobodo svojega ljudstva«, ne da bi omenil njegovo krvoločnost ter ogromno število njegovih nedolžnih žrtev, ki se niso mogle braniti. Vučić, ki pa je izkušen politik, na pogreb ni prišel in si je našel alibi — srečanje z uzbekistanskim predsednikom[115]. Ta pogreb pa je bil med glavnimi novicami v regiji.

  1. Bosanski portal Klix.ba poroča o tem dogodku pod naslovom »Zakaj mora Srbija slaviti zlo: Pogreb vojnega zločinca kot ogledalo izgubljene družbe in nemočne Evrope«.[116]
  2. Po mnenju filozofa in teologa Draga Bojića je bil Porfirjev govor na pogrebu pohujšljiv in žaljiv, nečloveški in nekrščanski. Hudo je užalil žrtve, ogrešil se je proti resnici in pravičnosti ter zanikal pravomočne sodne odločitve. Po njegovem prepričanju pa si želi večina ljudi v Srbski pravoslavni cerkvi prav takega poglavarja. [117]
  3. Cerkveni voditelj Porfirij je v svojem govoru odkrito izrazil dvom o dokončnosti sodbe za množični pokol v Srebrenici. Zatrdil je, da zemeljske sodbe niso nezmotljive in da človeške sodbe ne morejo zajeti resnice o človekovem življenju. Mladića je prikazal kot poveljnika, ki se je žrtvoval za obrambo in preživetje svojega klana. Ustanova, ki na tak način poveličuje morilce iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, nima moralne verodostojnosti ali pravice glasovanja pri ocenjevanju svetosti katoliškega cerkvenega dostojanstvenika, kot je to bilo pod papežem Frančiškom dovoljeno SPC v zvezi s Stepinčevo kanonizaijo.[118]
  4. Smrt Ratka Mladića ni zaprla enega najtemnejših poglavij vojn devetdesetih let. Nasprotno, odprla je nov krog poveličevanja in zgodovinskega revizionizma, v katerem so bile pravnomočne sodbe za genocid in vojne zločine potisnjene v ozadje, Porfirij je Mladićevo ime povezal s spominom in molitvami velikega dela srbskega pravoslavnega ljudstva, govoril je o njegovi žrtvi za svobodo, obrambo in preživetje ljudstva ter v svojem govoru predstavil sporočilo, da nobeno zemeljsko sodišče ni nezmotljivo. Po drugi strani pa ni omenil Srebrenice. [119]
  5. Saborski zastopnik Josip Jurčević je sprožil vprašanje odgovornosti Srbske pravoslavne cerkve v vojnah med Razpadom Jugoslavije. Prizor s pogreba Ratka Mladića zahteva odziv cerkvenega vodstva. Trideset let po vojni ni dovolj govoriti o spravi, medtem ko se za obsojene uprizarja državna in cerkvena slovesnost. Politični in verski voditelji bodo pokazali svojo iskrenost, če bodo nedvoumno povedali pred svojimi državljani: „Srebrenica je bila genocid. Mladić je obsojeni vojni zločinec. Žrtve si zaslužijo spoštovanje brez zadržkov.“[120]
  6. Zahodni mediji so pogreb označili za »sramotno fašistično zborovanje«, Ratka Mladića pa poimenovali »arhitekt genocida« in »bosanski krvnik«, ki je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov in genocida v Srebrenici leta 1995. Zloglasen je postal zaradi »etničnega čiščenja« več deset tisoč Bošnjakov in Hrvatov z najbolj krvavimi grozodejstvi v Evropi po 2. Svetovni vojni ali sploh v zgodovini.
  7. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je odpovedala načrtovani obisk v Beogradu, predvideni za 10. september, med katerim naj bi se sestala s predstavniki vlade, opozicije in civilne družbe. »Vrnitev posmrtnih ostankov Ratka Mladića v Beograd Evropo spominja na najtemnejša poglavja naše nedavne zgodovine. Heroizacija, ki spremlja njegovo smrt, je nezdružljiva z vrednotami, na katerih temelji evropska pot. Ta pot zahteva soočenje s preteklostjo, iskreno spravo in spoštovanje žrtev vojnih zločinov«. Za Porfirija pa je Mladić »junak srbskega pravoslavnega ljudstva«. Tudi iz tega se vidi, da SPC ni neodvisen politični dejavnik, ampak je še bolj odvisna in podrejena političnim oblastem kot Moskovski patriarhat.[121]
  8. Zaradi veličanja vojnih zločincev od strani najvišjih srbskih cerkvenih poglavarjev zahtevajo nekateri verniki izpis iz krstne knjige ter se sprašujejo: „Zakaj sprava temelji na skrušenosti, kesanju in spovedi za grehe, ki po teološko-cerkvenem nauku izvirajo iz telesa in opustošijo dušo, ne pa na skrušenosti, kesanju in spovedi za razčlovečenje vseh, ki so obsojeni kot zgodovinski, kulturni ali čustveni odklon?“ Čeprav se je baje Mladić spovedoval in obhajal, pa nikoli ni pokazal niti trohice kesanja zaradi svojih vojnih zločinov ali se zanje žrtvam opravičil.[122]
  9. Drago Pilsel, dolgoletni Porfirijev zagrebški prijatelj in sodelavec misli, „da bi moral Porfirij v svojo pridigo na nek način vključiti tudi žrtve srbskih zločinov. To bi pomagalo pri sicer pomembnem mirovnem delu, ki ga patriarh opravlja. Nekoč je že povedal, da sočustvuje z bošnjaškimi in hrvaškimi materami: to bi moral zdaj nekako ponoviti.“
    1. Treba je spomniti tudi, da je Mladić leta 2021 v skladu s 185. členom Srbskega Zakona o vojski izgubil čin v srbski vojski, prej Jugoslovanski ljudski armadi, s pravnomočno sodbo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki mu je odvzela tudi pravice na tej podlagi — državne in vojaške časti. Vlada Srbije in ministrstvo za obrambo (deloma navzoče na pogrebu) sta s počastitvijo vojnega zločinca kršila lastni Zakon o vojski; podobno pa seveda tudi Porfirij.
    2. Imamo izkušnjo s pogrebom pravnomočno obsojenega vojnega zločinca bosenskega Hrvata Slobodana Praljaka (1945-2017); takrat je pogrebno mašo v Zagrebu vodil vojaški škof Jure Bogdan in ne zagrebški metropolit Josip Bozanić. Tudi v primeru Mladićevega pogreba ni bilo nujno, da ga je vodil sam patriarh, še manj pa, da mu je pel hvalnice ali postavljal v dvom pravnomočno obtožnico. Kljub nestrinjanju z obsodba pa podobne obsodbe ni — vsaj javno ne — nihče v hrvaškem državnem ali cerkvenem vodstvu omalovaževal.
    3. Patriarh je povedal, da se je Ratko Mladić v zaporu začel spovedovati in prejemati obhajilo, vendar nam to ničesar ne pove glede tega, ali se je ta človek resnično pokesal za svoja velika in grozna hudodelstva, kar bi moral na neki način izraziti tudi na zunaj; njegova hči Anka — poleg katere so ga pokopali na Topčiderskem pokopališču — je na primer storila samomor pod bremenom očetovih zločinov; če bi družina občutila njegovo obžalovanje, bi se tudi ona lažje znašla v tej duševni zmedi. Za razliko od drugih haaških obsojencev, ki so se javno pokesali in opravičili svojim žrtvam — na primer Biljana Plavšić, Radislav Krstić ali Milan Babić[123][124][125] — Mladič tega ni storil pa niti Porfirij ne v njegovem imenu; po splošnoveljavnem krščanskem nauku — ne le katoliškem, ampak tudi pravoslavnem — pa „brez kesanja, priznanja in volje po spreobrnjenju ni možno niti odpuščanje“;[126][127] saj brez odvrnitve od greha ni pravega krščanstva.[128][129]

Mednarodni odnosi

[uredi | uredi kodo]
Patriarh Porfirij sprejema grškega ministra za zunanje zadeve Nikosa Dendiasa

V svojem prvem intervjuju v vlogi srbskega patriarha za Hrvaško radiotelevizijjo je Porfirij dejal, da ga na neki način žalosti odhod s Hrvaškega kot ljubljansko-zagrebškega metropolita; v šali je dodal, da je na ta način postal takorekoč patriarh Beograda, Zagreba in Ljubljane – Srbov, Hrvatov in Slovenccev; izrazil je tudi mnenje, da mora biti Jasenovac prost kakršnekoli politizacije in manipulacije.[130][131]

Februarja 2022 je Porfirij objavil, da bo SPC poslal pomoč Ukrajinski pravoslavni Cerkvi, vendar le tistemu delu, ki priznava nadoblast moskovskega patriarhata;[132][133] opaženo je bilo, da je od pomoči bila izvzeta svojeglavna Ukrajinska pravoslavna Cerkev in njen metropolit Epifanij, ter da ni bil omenjen Ruski napad na Ukrajino.[133]

Aprila 2025 je Porfirij v spremstvu bačkega škofa Ireneja Bulovića obiskal Moskvo in se srečal z ruskim predsednikom Putinom obenem z ruskim patriarhom Kirilom. Ob tej priliki je na sestanku 22. aprila 2025 Porfirij zatožil trenutne študentovske proteste v Srbiji kot »pisano revolucijo« (»obojena revolucija«; "color revolution"), ki da jo spodbujajo zahodne sile, ki pa da nasprotujejo tudi istovetnosti srbskega ljudstva z njegovo krščansko omiko. Na začetku študentovskih protestov nikakor ni bilo jasno patriarhovo stališče do tega vprašanja. Ko pa so se blokadam sredi decembra 2024 pridružili tudi študenti Pravoslavne bogoslovne fakultete na velikem plenumu na Rektoratu Beograjske univerze, je bila Izjava bogoslovcev, da v celoti podpirajo začetne študentovske zahteve, objavljena skupaj s fotko s plenuma na patriarhovi časovnici, kar so večinoma razlagali kot podporo študentskemu gibanju.[134]

Obenem je izrazil mnenje, da je srbski vpliv na Kosovem, v Republiki Srbski in v Črni gori odvisen od splošnega stanja v Rusiji. Taka stališča so sprožila kritike v krogih teoloških in političnih analitikov, ki so obtožili Porfirija, da bolj podpira koristi trenutne Vučićeve vlade kot pa SPC in srbskega ljudstva.[135][136]

Prosvetno delovanje

[uredi | uredi kodo]

Nadarbina »Privrednik« (od 2002 do zdaj)

[uredi | uredi kodo]

Porfirij je bil predsednik Nadarbine Privrednik (srbsko Srpsko privredno društvo Fondacija "Privrednik") v vojvodinskem Novem Sadu.[137] Na tem mestu je bil od ustanovite 2002 ter se je še posebej trudil pri zbiranju denarja za štipendije nadarjenih srbskih dijakov in študentov.[138]

Član uprave elektronskih medijev (2005–2014)

[uredi | uredi kodo]

2005 je Srbska narodna skupščina izvolila Porfirija, ki je bil tedaj jegrski škof, za člana »Republiškega medijskega odbora« (angleško Council of the Republic Broadcasting Agency; srbsko Republička radiodifuzna agencija, RRA), ki so jo pozneje preimenovali v »Usmerjevalno telo za elektronske medije« (angleško Regulatory Authority of Electronic Media; srbsko Regulatorno telo za elektronske medije). Na zborovanju je predstavljal vse krščanske Cerkrve in vse verske skupnosti, ki delujejo na področju Republike Srbije.[139]

29. julija 2008 so Porfirija izvolili za novega predsednika »Republiškega medijskega odbora« (Republic Broadcasting Agency - RRA), in je tako nasledil odstavljenega Nenada Cekića.[140][141]

2010 je odbor RRA zahteval od TV Pink, da mora dati preglejevati vsebino serije »Farma«, nad katero so se mnogi pohujševali. Porfirij je izjavil, da je njena nesramnost prestopila vse meje in da bo morala takoj prenehati z njenim oddajanjem.[142] 2011 je Porfirij kritiziral oddajanje »rijalitija« v živo in zahteval njegovo zakonsko prepoved.[143] Pozneje je podajal podobne zahteve v zvezi s TV-Pinkovo nadaljevanki v živo Dvor (»The Palace«).[144]

Maja 2014 je Porfirij odstopil od predsednikovanja odbora RRA, ker je bil izvoljen za ljubljansko-zagrebškega metropolita.[145] Nasledil ga je Goran Karadžić, ki ga je priporočil prav Porfirij.[146]

Akademsko uveljavljanje

[uredi | uredi kodo]

Ko je 2004 doktoriral na Atenski univerzi (National and Kapodistrian University of Athens), je Porfirij postal docent na Oddelku za katehetsko in pastoralno teologijo na Pravoslavni teološki fakulteti Beograjske univerze. Kot docent je bil 2010 in 2015 izvoljen za izrednega profesorja in je nasledil akademika Vladeta Jerotića, s katerim je več let sodeloval na več področjih.[147][148]

Kot redni profesor na Beograjskem vseučilišču pa je poučeval Osnovno bogoslovje s Psihologijo in Razlago Nove zaveze, pa tudi nekatere predmete na podiplomskem in doktorskem študiju. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju in napredovanju Svetopisemskega inštituta.[148]

Nagrade in priznanja

[uredi | uredi kodo]
  1. Priznanje »Društva za versko svobodo na Hrvaškem« (Recognition of the Association for Religious Freedom in Croatia; 2019)[32][33]
  2. „Sankt Ignatios College“ in „Sankt Ignatios Foundation“ sta ga v Stockholmu odlikovali z Redom svetega Ignacija (»Order of Sankt Ignatios«; 16. februar 2016)[22][24]
  3. Srbsko gospodarsko društvo v Novem Sadu »Privrednik« mu je podelilo »Veliko diplomo Vladimirja Matijevića« (2022; by Srpsko privredno društvo Privrednik[149]
  4. Red Republike Srbske z lento. Republika Srbska (28. februar 2023).[150]
  5. Srbska pravoslavna Cerkev: »Red svetih novih mučencev Škofije Bihać in Petrovac« (2024)[151]
  6. „Red prepodobnega očeta Justina“ mu je podelila Škofija Valjevo (2024).
  7. „Red svetega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom“ (Order of St. Equal to Apostles Prince Vladimir) mu je podelila Ruska pravoslavna Cerkev (2025)[74]
  8. „Moskovska bogoslovna akademija“ pri Moskovski univerzi mu je podelila častni doktorat iz teologije (2025)[74]

Dela

[uredi | uredi kodo]
knjige
  • (2015) Licem k Licu: Biblijsko-pastirska promišljanja o Bogu, čoveku i svetu (»Z obrazom k Obrazu: Svetopisemsko-dušnopastirska premišljevanja o Bogu, človeku in svetu«; »Face to Face: Biblical-Pastoral Reflections on God, Man and the World)[32][152]
  • (2016) Zagreb i ja se volimo javno (»Zagreb in jaz se imava rada javno«; »Zagreb and Me are Openly in Love«)[153][26][27]
  • (2020) Premudrost u Tajni sakrivena — Ogledi iz Teologije apostola Pavla (»Modrost skrita v Skrivnosti – Črtice iz Teologije apostola Pavla«; »Wisdom is Hidden in the Secret – Essays in the Theology of Paul the Apostle«)[32]

Vir: Pravoslavna bogoslovna fakulteta na Beograjski univerzi (University of Belgrade Faculty of Orthodox Theology)

Izbrani članki
  • (2011) E ágápe õs sýndesmos ginóskontos kaí ginoskoménoy[154]
  • (2012) Kosovo je naš krst (»Kosovski mit je naš križ«; »Kosovo Myth is Our Cross«)[155]
  • (2015) Pastirsko prisustvo crkve u srpskom narodu tokom Prvog svetskog rata (»Pastirska navzočnost Cerkve v srbskem ljudsvu med Prvo svetovno vojno«; »The Pastoral Presence of the Church in the Serbian People during the First World War«)[156]
  • (2019) Pavlovo poimanje pravednosti Božje u tumačenju Svetog Jovana Zlatoustog (»Pavlovo dojemanje Božje pravičnosti po razlagi sv. Janeza Zlatoustega«; »Paul the Apostle's Understanding of the Righteousness of God in the Interpretation of St. John Chrysostom)[157]
  • (2019) Misionarski i pastirski rad Svetoga Save (»Misijonarsko in pastirsko delovanje sv. Sava«; »Missionary and Pastoral Work of Saint Sava«)[158]
  • (2020) Eshatologija apostola Pavla: poslanice Solunjanima i Korinćanima (Eshatologija apostola Pavla: poslanici Solunčanom in Korinčanom; »The Eschatology of Paul the Apostle /Pauline epistles/ to the Thessalonians and Corinthians«)[159]
  • (2020) Antropologija Svetog Apostola Pavla (Antropologija svetega apostola Pavla; »Anthropology of Saint Paul the Apostle«)[160]
[uredi | uredi kodo]

»Ne smemo dozvoliti ni na koji način u toj kulturi sećanja da budemo zarobljeni bilo kojom vrstom osvetoljubivosti i mržnje zato što ćemo sebe ponovo zarobiti i ta spirala zla koja je počela nekada neće imati kraj«[161]
„Ne smemo dovoliti na noben način v tej omiki spomina, da bi bili zasužnjeni s katerokoli oblike maščevalnosti in sovraštva zato, ker bi sebe ponovno zasužnjili in ta spirala zla, ki se je začela nekdaj, ne bi imela konca“

»Ja jesam Srbin, ali sam pre svega hrišćanin«[162]
„Jaz sem resda Srb, toda predvsem sem kristjan“

»Između balkanskih naroda trebamo graditi mostove«[163][164]
„Med balkanskimi narodi moramo graditi mostove“

»Uvek ću biti spreman da učestvujem u izgrađivanju mostova između ljudi i naroda, potpuno svestan da ima onih koji će i sa jedne i sa druge obale bacati kamenje na mostograditelje. Na to me obavezuje sam Gospod koji je u Sinu svome jedinorodnom premostio jaz između Boga i čoveka.«[165]
„Vedno bom pripravljen sodelovati v izgrajevanju mostov med ljudmi in ljudstvi, popolnoma si v svesti, da obstajajo taki, ki bodo z ene in druge obale metali kamenje na mostograditelje. Na to me obvezuje sam Gospod (Jezus Kristus), ki je v svojem edinorojenem Sinu premostil jez med Bogom in človekom.«“

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić«. www.oslobodjenje.ba (v bosanščini). 18. februar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 27. oktobra 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  2. ↑ »Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  3. ↑ »Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  4. 1 2 3 »His Holiness Porfirije, Archbishop of Pec, Metropolitan of Belgrade and Karlovci and Serbian Patriarch enthroned«. spc.rs. 19. februar 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  5. ↑ »Српска Православна Црква« (v srbščini).
  6. ↑ »Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić«. www.oslobodjenje.ba (v bosanščini). 18. februar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 27. oktobra 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  7. 1 2 3 »Biography of newly-elected Metropolitan Porfirije of Zagreb-Ljubljana«. spc.rs. Arhivirano iz spletišča dne 22. februarja 2018. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  8. ↑ „Tomaževa nedelja“ je prva nedelja po „Veliki noči“, ko se bere evangelij o „Nejevernem Tomažu“, ki ni hotel verjeti v Jezusovo vstajenje, dokler „ne vidim na njegovih rokah sledov žebljev in ne vtaknem prsta v sledove žebljev in ne položim roke v njegovo stran“ (Jn 20, 25). Šele ko je Jezus „stopil mednje“, je veroval (Jn 20, 24-29). Ta nedelja se je pri katoličanih prej imenobala „Bela nedelja“, po odločitvi sv. Janeza Pavla Velikega pa se imenuje „Nedelja Božjega usmiljenja“.
  9. ↑ Porphyrios (Bairaktaris) of Kafsokalivia
  10. ↑ Biografija.org (5. marec 2021). »Porfirije (patrijarh srpski)« (v Serbian). Arhivirano iz spletišča dne 8. maja 2022. Pridobljeno 12. septembra 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  11. ↑ »Manastir Kovilj«. manastiriusrbiji.com. 26. februar 2015. Arhivirano iz spletišča dne 29. novembra 2020. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  12. ↑ Српска Патријаршија. »Животопис Архиепископа пећког, Митрополита београдско-карловачког и Патријарха српског г. Порфирија (Перића) – Светосавље« (v srbščini). Београд: Светосавље. Pridobljeno 19. avgusta 2026.
  13. ↑ Serbia, RTS, Radio televizija Srbije, Radio Television of. »Биографија митрополита Порфирија, новог патријарха СПЦ«. www.rts.rs. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  14. ↑ »Mitropolit zagrebačko-ljubljanski Porfirije«. p-portal.net. 3. junij 2014. Arhivirano iz spletišča dne 11. aprila 2021. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  15. 1 2 Mijalković, Aleksandra (20. avgust 2017), »Zanimljiva Srbija – Manastir Kovilj: Za monahe dom, za zavisnike mesto nade«, Politika-Magazin, No. 1038 (v srbščini), str. 20–22
  16. ↑ »Zemlja živih – Zajednica Zemlja živih« (v srbščini). Arhivirano iz spletišča dne 26. januarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  17. ↑ »Porfirije, episkop vojni«. e-novine.com. Arhivirano iz spletišča dne 16. novembra 2016. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  18. ↑ »Oficir i sveštenik«. arhiva.portalnovosti.com. Arhivirano iz spletišča dne 23. novembra 2020. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  19. ↑ »Porfirije je novi mitropolit zagrebačko-ljubljanski«. tportal.hr. Arhivirano iz spletišča dne 17. aprila 2021. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  20. ↑ »Enthronement of His Grace Bishop Dr. Porfirije of Jegra to the throne of Metropolitans of Zagreb-Ljubljana«. spc.rs. Arhivirano iz spletišča dne 21. februarja 2018. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  21. ↑ »zavoljo njegovega prispevka k spravi med balkanskimi ljudstvi in njegovo prizadevanje za pospeševanje krščanske enotnosti«; en: "for his contribution to the reconciliation of the people in the Balkans and his dedicated work on promoting unity among Christians"; sr: »za doprinos pomirenju naroda na Balkanu i predani rad na unapređenju jedinstva među hrišćanima«
  22. 1 2 »The Order of Sankt Ignatios«. sanktignatios.org. Arhivirano iz spletišča dne 27. oktobra 2020. Pridobljeno 2. marca 2021.
  23. ↑ »Metropolit Porfirije fick utmärkelse i Södertälje«. lt.se. 17. februar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 9. avgusta 2020. Pridobljeno 2. marca 2021.
  24. 1 2 »Високо oдликовање митрополиту Порфирију | Српска Православна Црква [Званични сајт]«. spc.rs (v srbščini). Arhivirano iz spletišča dne 2. julija 2017. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  25. ↑ hr: Zagreb i ja se volimo javno; sl: »Zagreb in jaz se imava rada javno«; en: »Zagreb and Me are Openly in Love«
  26. 1 2 »Promocija knjige 'Zagreb i ja se volimo javno'«. portalnovosti.com. Arhivirano iz spletišča dne 30. oktobra 2018. Pridobljeno 28. februarja 2021.
  27. 1 2 »Mitropolit Porfirije predstavio knjigu "Zagreb i ja se volimo javno"«. p-portal.net. 30. junij 2017. Arhivirano iz spletišča dne 11. aprila 2021. Pridobljeno 28. februarja 2021.
  28. ↑ Vijesti.hr (29. januar 2016). »Mitropolit Porfirije objavio da žali zbog pjevanja četničke pjesme«. Vijesti.hr (v hrvaščini). Arhivirano iz spletišča dne 20. aprila 2021. Pridobljeno 19. februarja 2021.
  29. ↑ Gabrijela Radanović (9. september 2026). »Drago Pilsel: Porfirijeve riječi povrijeđuju Mladićeve žrtve« (v hrvaščini). Zagreb: autograf.hr. Pridobljeno 21. septembra 2026.
  30. ↑ »Donosimo insajderski izvještaj o zagrebačkim danima novog duhovnog vođe SPC-a«. jutarnji.hr. 21. februar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 21. februarja 2021. Pridobljeno 22. februarja 2021.
  31. ↑ »Communique of the Holy Assembly of Bishops«. spc.rs. Arhivirano iz spletišča dne 3. decembra 2020. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  32. 1 2 3 4 »Porfirije – a new patriarch of the Serbian Orthodox Church PHOTO / VIDEO«. B92.net (v angleščini). 18. februar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  33. 1 2 »"Isus – prognanik i putnik" – 25. godišnjica osnutka Udruge za«. vaticannews.va. 23. januar 2019. Arhivirano iz spletišča dne 12. avgusta 2021. Pridobljeno 22. februarja 2021.
  34. ↑ »25. GODIŠNJICA OSNUTKA UDRUGE ZA VJERSKU SLOBODU U RH«. adventisti.hr. 19. januar 2019. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2021. Pridobljeno 2. marca 2021.
  35. ↑ Miladinović, Veljko (16. oktober 2019). »Ruska agencija tipuje na Irineja Bulovića za sledećeg patrijarha SPC, ali tvrde i da Vučić ima svog kandidata...«. Nedeljnik. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2021. Pridobljeno 31. oktobra 2020.
  36. ↑ »Šta znači izbor Porfirija na mesto patrijarha Srpske pravoslavne crkve«. BBC News na srpskom (v srbščini). Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  37. ↑ »'Došao sam tu pun predrasuda, a onda su me Zagrepčani potpuno razoružali i oslobodili'«. jutarnji.hr. 28. februar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2021. Pridobljeno 1. marca 2021.
  38. ↑ »Završeno zasedanje Sabora SPC: Izabran Sinod, a odlučeno je i ko je na čelu Mitropolija«. b92.net. 29. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 29. maja 2021. Pridobljeno 29. maja 2021.
  39. ↑ »Episkop Kirilo novi administrator Eparhije zagrebačko-ljubljanske«. dan.co.me. 20. maj 2023. Pridobljeno 22. maja 2023.
  40. ↑ Nina Vujačić & Tina Popović (21. november 2020). »Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije« (v cg). Podgorica: vijesti.me. Pridobljeno 25. oktobra 2025.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  41. ↑ Vlado Vurušić (18. februar 2021). »Zagrebački mitropolit Porfirije izabran za novog patrijarha Srpske pravoslavne crkve« (v hrvaščini). Zagreb: Jutarnji list. Pridobljeno 27. oktobra 2025.
  42. ↑ »Metropolitan Porfirije of Zagreb and Ljubljana elected for a new Patriarch of Serbia«. spc.rs. 18. februar 2021. Pridobljeno 19. februarja 2021.
  43. ↑ »Metropolitan Porfirije Of Zagreb And Ljubljana Elected For A New Patriarch Of Serbia«. cordmagazine.com. 18. februar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2021. Pridobljeno 19. februarja 2021.
  44. ↑ »Serbian Church Elects Patriarch Deemed Close to President«. balkaninsight.com. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2021. Pridobljeno 19. februarja 2021.
  45. ↑ »Serbian Orthodox Church elects new patriarch«. reuters.com. Arhivirano iz spletišča dne 21. februarja 2021. Pridobljeno 19. februarja 2021.
  46. ↑ »Kako se glasalo: Porfirije imao glas više u odnosu na Irineja bačkog«. rs.n1info.com. 18. februar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2021. Pridobljeno 19. februarja 2021.
  47. ↑ »OVO JE MONAH KOJI ĆE IZVUĆI IME NOVOG PATRIJARHA: Otac Matej je poznat kao veliki duhovnik, iz jevanđelja će izvući koverat«. novosti.rs. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  48. ↑ »UŽIVO Porfirije novi srpski patrijarh, oglasila se zvanično SPC FOTO/VIDEO«. b92.net. 18. februar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  49. ↑ »Metropolitan Porfirije of Zagreb is the new Patriarch of Serbia«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  50. ↑ »Serbian Orthodox Church entrones its new leader with close government links«. news.yahoo.com. Arhivirano iz spletišča dne 21. februarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  51. ↑ »Συγχαρητήρια επιστολή του Οικουμενικού Πατριάρχου προς τον νεοεκλεγέντα Πατριάρχη Σερβίας«. ec-patr.org. Arhivirano iz spletišča dne 11. aprila 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  52. ↑ »Patriarch of Alexandria wishes for election of new Patriarch of Serbia«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  53. ↑ »Поздравление Святейшего Патриарха Кирилла митрополиту Порфирию с избранием на престол Патриархов Сербских«. patriarchia.ru. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  54. ↑ »Patriarch of Bulgaria wishes for election of new Patriarch of Serbia«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  55. ↑ »Patriarch of Antioch wishes for election of new Patriarch of Serbia«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  56. ↑ »Patriarch of Romania wished newly-elected Patriarch of Serbia«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  57. ↑ »Archbishop of Albania to Serbian Patriarch: Your God-given gifts foreshadow fruitful patriarchal ministry«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  58. ↑ »Montenegrin President congratulated Serbian Patriarch Porfirije«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 18. aprila 2021. Pridobljeno 28. februarja 2021.
  59. ↑ sl: Stolnica sv. Mihaela Nadangela v Beogradu; sr: Saborna crkva svetog Mihovila Arhangela u Beogradu
  60. ↑ »Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  61. ↑ »Porfirije: 'Hrvatska je moja druga otadžbina, narod koji sam tamo upoznao ostaje mi uzor'«. jutarnji.hr. 19. februar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  62. ↑ »UŽIVO Ustoličen patrijarh; "Nemam se čime pohvaliti osim slabostima svojim" FOTO/VIDEO«. b92.net. 19. februar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2021. Pridobljeno 19. februarja 2021.
  63. ↑ »Bishop of Backa tested positive for COVID-19«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 20. februarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  64. ↑ »Serbian Patriarch kyr Porfirije enthroned in the Patriarchate of Peć«. spc.rs. 14. oktober 2022. Pridobljeno 15. oktobra 2022.
  65. ↑ »Holy Synod of Bishops of the Serbian Orthodox Church to start on May 24«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  66. ↑ »UŽIVO Porfirije novi srpski patrijarh, oglasila se zvanično SPC FOTO/VIDEO«. b92.net. 18. februar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  67. ↑ »Metropolitan Porfirije of Zagreb is the new Patriarch of Serbia«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  68. ↑ »Serbian Orthodox Church entrones its new leader with close government links«. news.yahoo.com. Arhivirano iz spletišča dne 21. februarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  69. ↑ Beta (21. februar 2021). »Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC« (v srbščini). Beograd: Dnevni list Danas. Pridobljeno 14. septembra 2026.
  70. ↑ »"Tamo daleko pokazao je srpski karakter u najlepšem svetlu...": Patrijarh Porfirije čestitao Đokoviću 18. Gren slem titulu...« (v srbščini). Beograd: nedeljnik.rs. 21. februar 2021. Pridobljeno 14. septembra 2026.
  71. ↑ N1 Beograd (27. februar 2021). »Patrijarh Porfirije stradalima u Majskim Poljanama poručio: Računajte na nas - Vesti iz Srbije, regiona i sveta« (v srbščini). Beograd: n1info.rs. Pridobljeno 14. septembra 2026.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: številska imena: seznam avtorjev (povezava)
  72. ↑ Tašković, Marko. »PEŠAČI KILOMETRIMA, RUČA SA BESKUĆNICIMA Patrijarh Porfirije je pokazao da razume svoj narod, da li smo na putu da dobijemo novog Pavla?«. Blic.rs (v srbščini). Arhivirano iz spletišča dne 20. oktobra 2021. Pridobljeno 20. oktobra 2021.
  73. 1 2 »Patrijarh svih građana – Portret savremenika – Porfirije – Nedeljnik Vreme«. www.vreme.com (v srbščini). 9. junij 2021. Arhivirano iz spletišča dne 22. avgusta 2023. Pridobljeno 22. avgusta 2023.
  74. 1 2 3 Vojvodine, Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija. »Patrijarhu Porfiriju nakon liturgije u Moskvi uručen počasni doktorat i orden Svetog ravnoapostolnog kneza Vladimira«. JMU Radio-televizija Vojvodine (v srbščini). Pridobljeno 25. aprila 2025.
  75. ↑ »Патријарх Порфирије до посла пешачи девет километара«. Politika Online. Arhivirano iz spletišča dne 2. maja 2021. Pridobljeno 2. maja 2021.
  76. ↑ Serbia, RTS, Radio televizija Srbije, Radio Television of. »Патријарх Порфирије на Васкрс ручао са бескућницима и обишао болесне малишане у Тиршовој«. www.rts.rs. Arhivirano iz spletišča dne 2. maja 2021. Pridobljeno 4. maja 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  77. ↑ Nataša Anđelković (3. marec 2021). »Srpska pravoslavna crkva i Porfirije: Šta je rekao patrijarh u prvom televizijskom gostovanju - u 100 i 500 reči« (v srbščini). BBC News na srpskom. Pridobljeno 8. avgusta 2026.
  78. ↑ »Patriarch Porfirije meets with President Vucic«. spc.rs. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 28. februarja 2021.
  79. ↑ »Patriarch Porfirije: I am not a politician, the church builds bridges«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 28. februarja 2021.
  80. ↑ »Porfirije na Baniji posjetio stradale, citirao Balaševića i Arsena Dedića, obratio mu se hrvatski branitelj«. jutarnji.hr. 27. februar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2021. Pridobljeno 28. februarja 2021.
  81. ↑ »Patrijarh Porfirije na Baniji: Računajte na nas, kao što je Đorđe Balašević pjevao«. 24sata.hr. 27. februar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2021. Pridobljeno 28. februarja 2021.
  82. ↑ »Patrijarh Porfirije je u samoizolaciji: "Sam se povukao, ne želi nikoga dovesti u opasnost"«. dnevnik.hr (v hrvaščini). 3. marec 2021. Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2021. Pridobljeno 3. marca 2021.
  83. ↑ »Patriarch of Serbia continues to perform his patriarchal administrative duties«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2021. Pridobljeno 5. marca 2021.
  84. ↑ »Porfirije u samoizolaciji: Bio je u kontaktu sa svećenikom s asimptomatskim oblikom covida«. Jutarnji list. 3. marec 2021. Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2021. Pridobljeno 5. marca 2021.
  85. ↑ »Serbian Patriarch met Russian Ambassador, promised "further strengthening of their firm friendly relations"«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
    »Patriarch of Serbia met Greek Ambassador to Serbia«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
    »Patriarch of Serbia received the Ambassador of the United States of America to the Republic of Serbia«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  86. ↑ »Patriarch of Serbia received the Ambassador of Great Britain to the Republic of Serbia«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
    »Patriarch of Serbia received the Ambassador of the Republic of Austria to Serbia«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
    »Patriarch of Serbia received the Ambassador of Cyprus«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
    »Patriarch of Serbia received the Minister of Foreign Affairs of the Republic of Cyprus«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
    »Patriarch of Serbia received the Ambassador of Italy to the Republic of Serbia«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
    »Patriarch of Serbia received the Ambassador of Israel to the Republic of Serbia«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
    »Patriarch of Serbia met Serbian Ambassador to Bulgaria«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
    »Patriarch of Serbia received the Ambassador of the Kingdom of Belgium«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
    »Patriarch of Serbia met Hungarian Ambassador to Serbia«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  87. ↑ »Patriarch of Serbia received the Ambassador of Romania to the Republic of Serbia«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
    »Patriarch of Serbia received the Ambassador of Ukraine to the Republic of Serbia«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
    »Patriarch of Serbia received the Ambassador of Belarus to the Republic of Serbia«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  88. ↑ Todorovic, Milos (2024). »Orthodoxy in Diplomacy: An Overview of the Serbian Orthodox Church's Religious Diplomacy and Role in International Relations«. Journal of Balkan and Black Sea Studies (12): 112–113. doi:10.56679/balkar.1449077. Pridobljeno 4. julija 2024.
  89. ↑ »Veronauka da dobije status obaveznog izbornog predmeta«. Danas (v srbščini). 5. november 2021. Arhivirano iz spletišča dne 6. novembra 2021. Pridobljeno 6. novembra 2021.
  90. ↑ »Patrijarh Porfirije: Veronauka da bude predmet, spuštena je na nivo programa«. www.021.rs (v srbščini). 4. november 2021. Arhivirano iz spletišča dne 6. novembra 2021. Pridobljeno 6. novembra 2021.
  91. ↑ »Head of Serbian Orthodox Church tests positive for virus«. abcnews.go.com. Arhivirano iz spletišča dne 13. januarja 2022. Pridobljeno 13. januarja 2022.
  92. ↑ »Serbian Orthodox Church Patriarch tests positive for COVID-19 - statement«. reuters.com. Arhivirano iz spletišča dne 13. januarja 2022. Pridobljeno 13. januarja 2022.
  93. ↑ "Spasovdan" je istoveten kot pri katoličanih praznik Gospodovega vnebohoda. Tudi pri pravoslavnih nosijo "nebo", ki ga pa katoličani nosijo za "Telovo". Tako kot po juijanskem (starem), je tudi po gregorijanskem (novem) koledarju "Spasovdan" premakljiv praznik in pada na 40. dan po Veliki noči
  94. ↑ »Church of Serbia for North Macedonia: We are not under the influence or pressure of anyone«. Orthodox Times (v ameriški angleščini). 16. maj 2022. Pridobljeno 16. maja 2022.
  95. ↑ »Саопштење Светог Архијерејског Сабора«. spc.rs. 16. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. junija 2022.
  96. ↑ »The Assembly of the SOC approved the canonical unity of the MOC-OA - Free Press«. Слободен печат (v angleščini). 16. maj 2022. Pridobljeno 16. maja 2022.
  97. ↑ »Serbian Patriarch Brings "Good News" to Newly-Recognised Macedonian Church«. Balkan Insight (v ameriški angleščini). 24. maj 2022. Pridobljeno 24. maja 2022.
  98. ↑ »BREAKING: Patriarch Porfirije announces autocephaly of Macedonian Church (+VIDEO)«. OrthoChristian.Com. Pridobljeno 24. maja 2022.
  99. ↑ »Patriarchate of Serbia recognizes the autocephaly of Archdiocese of Ohrid«. Orthodox Times (v ameriški angleščini). Pridobljeno 24. maja 2022.
  100. ↑ »Patrijarh Porfirije: Danas su vrata na mom domu za mene zaključana«.
  101. ↑ »Vojska Srbije postavila šest haubica u blizini Jarinja«.
  102. ↑ »Podignuta borbena gotovost svih jedinica MUP«.
  103. ↑ »Naložio sam podizanje pune borbene gotovosti svih jedinica MUP«.
  104. ↑ »Podignuta borbena gotovost«.
  105. ↑ »Patriarch of Serbia: I will participate in building fraternal relations between Orthodox Christians and Muslims«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  106. ↑ STA. M. P. (14. september 2026). »Srbski partriarh Porfirije v Ljubljani ob 90-letnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda«. Ljubljana: Katoliški tednik Družina. Pridobljeno 14. septembra 2026.
  107. ↑ »Патријарх Порфирије свечано дочекан у Љубљани« (v srbščini). Видовдан, Српска традиција и национални интерес. 12. september 2026. Pridobljeno 15. septembra 2026.
  108. ↑ Saša Tošić (14. september 2026). »PATRIJARH PORFIRIJE I PREMIJER SLOVENIJE JANEZ JANŠA OTVORILI VAŽNE TEME: U razgovoru i poruka o životu pravoslavnih Srba u Sloveniji« (v srbščini). Beograd: religija.republika.rs. Pridobljeno 15. septembra 2026.
  109. ↑ »Његова Светост Патријарх српски г. Порфирије се састао 12. септембра 2026. године у Љубљани са председником Владе Републике Словеније г. Јанезом Јаншом« (v srbščini). Beograd: spc.rs. 14. september 2026. Pridobljeno 15. septembra 2026.
  110. ↑ »Косово је суштински део Србије – референдум је одржан 1389. године« [Kosovo is essentially part of Serbia – the referendum was held in 1389]. Politika Online (v srbščini). Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2021. Pridobljeno 2. marca 2021.
  111. ↑ »Serbian Patriarch, Justice Minister discussed further cooperation, protection of heritage in Kosovo«. orthodoxtimes.com. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  112. ↑ »Porfirije kao 'saučesnik' Vučićeve vlasti« [Porfirije as an 'accomplice' of Vučić's government] (v srbščini). Al Jazeera Balkans. 20. marec 2025.
  113. ↑ AM (7. junij 2025). »Vladike Crkve Srbije protiv studenata: Fotije ih nazvao demonima i satanistima, a Irinej teroristima« (v srbščini). AntenaM. Pridobljeno 9. aprila 2026.
  114. ↑ Jelena Jelovac (23. april 2025). »Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića« (v srbščini). Beograd: Politika. Pridobljeno 9. aprila 2026.
  115. ↑ »Vučić: Na dan sahrane Ratka Mladića imam zakazan sastanak sa predsednikom Uzbekistana« (v srbščini). moravainfo.rs. 4. september 2026. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2026. Pridobljeno 23. septembra 2026.
  116. ↑ Milan Prelić (7. september 2026). »Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC« (v srbščini). Beograd: telegraf.rs. Pridobljeno 21. septembra 2026.
  117. ↑ Drago Bojić (19. september 2026). »DRAGO BOJIĆ, TEOLOG I FILOZOF, SARAJEVO: Niko ne želi da prizna svoje krivice i odgovornosti u ratu« (v srbščini). monitor.co.me. Pridobljeno 21. septembra 2026.
  118. ↑ Mladen Pavković (13. september 2025). »Porfirije i njegova crkva nakon mladićeve sahrane ne mogu više odlučivati o svetosti kardinala Stepinca« (v hrvaščini). Zagreb: tjedno.hr. Pridobljeno 21. septembra 2026.
  119. ↑ »Šta nam je otkrila smrt Ratka Mladića« (v srbščini). raskrinkavanje.me. 18. september 2026. Pridobljeno 21. septembra 2026.
  120. ↑ Dražen Šemovčan Šeki (21. september 2026). »Porfirije nad Mladićevim lijesom: može li SPC govoriti o miru dok se ratni zločinac ispraća kao junak« (v hrvaščini). Zagreb: Portal hrvatskih branitelja. Pridobljeno 21. septembra 2026.
  121. ↑ »Serbian Patriarch Personally Conducted Funeral Service for General Ratko Mladić, Convicted of Genocide« (v angleščini). Libertas Fidei. 8. september 2026. Pridobljeno 22. septembra 2026.
  122. ↑ Snežana Stanković (19. september 2026). »ŠOKANTNA ISPOVIJEST O SAHRANI RATKA MLADIĆA: Zbog skandaloznog poteza patrijarha Porfirija zauvijek je napustila crkvu« (v srbščini). Slobodna Bosna. Pridobljeno 21. septembra 2026.
  123. ↑ Milan Babić (1956-2006) je sicer tudi izrazil kesanje, vendar je napravil v zaporu samomor
  124. ↑ M. Č. (15. november 2024). »Od Biljane Plavšić do Radislava Krstića: Ko se „pokajao" za zločine počinjene u ratovima na prostoru bivše Jugoslavije?« (v srbščini). Beograd: danas.rs. Pridobljeno 23. septembra 2026.
  125. ↑ »Spisak Srba osuđenih u Hagu: Ko je još u zatvoru i zbog čega su i na koliko osuđeni. Retko ko je uspeo ranije da izađe, kazne izdržavaju u zatvorima u Evropi: Dvojica osuđena na DOŽIVOTNI ZATVOR« (v srbščini). Beograd: blic.rs. 2. oktober 2025. Pridobljeno 23. septembra 2026.
  126. ↑ Gabrijela Radanović (9. september 2026). »Drago Pilsel: Porfirijeve riječi povrijeđuju Mladićeve žrtve« (v hrvaščini). Zagreb: autograf.hr. Pridobljeno 21. septembra 2026.
  127. ↑ »Zašto je važno da se ispovedite: Greh nije samo činjenje zla, već i nečinjenje dobra!« (v srbščini). Beograd: stil.kurir.rs. 10. december 2016. Pridobljeno 27. avgusta 2017.
  128. ↑ »ПИТАЊЕ ПАСТИРУ: Покајање и опроштај« (v srbščini). Светосавље. Pridobljeno 23. septembra 2026.
  129. ↑ »Kršćanstvo bez pokajanja nije kršćanstvo« (v hrvaščini). Novi Život. 30. marec 2016. Pridobljeno 23. septembra 2026.
  130. ↑ »Intervju Patrijarha Porfirija za HRT« [Interview of Patriarch Porfirije for HRT]. mitropolija-zagrebacka.org (v srbščini). 20. marec 2021. Arhivirano iz spletišča dne 8. maja 2022. Pridobljeno 22. marca 2021.
  131. ↑ »Porfirije za HRT: Jasenovac mora biti oslobođen svake vrste politizacije« [Porfirije for HRT: Jasenovac must be freed from all types of politicization]. vijesti.hrt.hr (v hrvaščini). Arhivirano iz spletišča dne 21. marca 2021. Pridobljeno 22. marca 2021.
  132. ↑ »Patrijarh Porfirije: Šaljemo pomoć braći u Ukrajini« [Patriarch Porfirije: We are sending help to brothers in Ukraine] (v srbščini). 28. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  133. 1 2 »Patriarch of Serbia: We will send aid to the Church of Onufriy in Ukraine«. Orthodox Times. 1. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 1. marca 2022. Pridobljeno 1. marca 2022.
  134. ↑ Andrija Lazarević (14. december 2024). »Da li je patrijarh Porfirije upravo podržao studentske blokade?« (v srbščini). Beograd: nova.rs. Pridobljeno 15. decembra 2024.
  135. ↑ »Meeting with Patriarch Kirill of Moscow and All Russia and Patriarch Porfirije of Serbia«. President of Russia Official Website. 22. april 2025.
  136. ↑ »Serbian Patriarch Criticised for Denouncing Student Protests on Moscow Visit«. Balkan Insight. 24. april 2025.
  137. ↑ »About Privrednik Foundation«. fondprivrednik.org.rs. Arhivirano iz spletišča dne 26. novembra 2020. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  138. ↑ a. »Животопис Архиепископа пећког, Митрополита београдско-карловачког и Патријарха српског г. Порфирија (Перића) – Светосавље« (v srbščini). Београд: Православље. Pridobljeno 14. septembra 2026.
  139. ↑ »Patrijarh Porfirije«. istinomer.rs. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2021. Pridobljeno 26. februarja 2021.
  140. ↑ »Smijenjeni čelnici RRA Cekić i Vasić«. nezavisne.com. 29. julij 2008. Arhivirano iz spletišča dne 20. aprila 2021. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  141. ↑ »Episkop jegarski Porfirije novi predsednik Saveta RRA, Goran Karadžić zamenik«. ekapija.com. Arhivirano iz spletišča dne 8. maja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2021.
  142. ↑ »Savremeni čovek je izgubio stid«. politika.rs. Arhivirano iz spletišča dne 6. oktobra 2019. Pridobljeno 26. februarja 2021.
  143. ↑ »Zabraniti emitovanje rijalitija uživo«. rts.rs. Arhivirano iz spletišča dne 8. maja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2021.
  144. ↑ »Javnost, profit ili zabrana«. vreme.com. 2. marec 2011. Arhivirano iz spletišča dne 7. marca 2011. Pridobljeno 26. februarja 2021.
  145. ↑ »Goran Karadžić novi predsednik Saveta RRA«. mondo.rs. Arhivirano iz spletišča dne 17. aprila 2021. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  146. ↑ »Goran Karadžić izabran za predsednika Saveta RRA«. rem.rs. Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2021. Pridobljeno 26. februarja 2021.
  147. ↑ »Биографија Митрополита др Порфирија Перића« (PDF). bfspc.bg.ac.rs. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 26. februarja 2021.
  148. 1 2 »Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić«. www.oslobodjenje.ba (v bosanščini). 18. februar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 27. oktobra 2021. Pridobljeno 19. februarja 2021.
  149. ↑ »120 stipendista u godini jubileja«. p-portal.net. 14. december 2022. Pridobljeno 4. januarja 2023.
  150. ↑ »Патријарху Порфирију уручен Орден Републике Српске на ленти«. Pridobljeno 5. julija 2024. {{navedi splet}}: |archive-url= potrebuje |archive-date= (pomoč)
  151. ↑ Srpska, RTRS, Radio Televizija Republike Srpske, Radio Television of Republic of. »Patrijarh Porfirije u Šipovu pozvao na jedinstvo pravoslavnih hrišćana (FOTO/VIDEO)«. REPUBLIKA SRPSKA - RTRS. Pridobljeno 31. julija 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  152. ↑ Licem k licu: biblijsko-pastirska promišljanja o Bogu, čoveku i svetu. 2015. ISBN 9788674051603. Arhivirano iz spletišča dne 8. maja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2021.
  153. ↑ »Zagreb i ja se volimo javno Porfirije Perić«. korisnaknjiga.com. Arhivirano iz spletišča dne 20. aprila 2021. Pridobljeno 28. februarja 2021.
  154. ↑ Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. »E ágápe õs sýndesmos ginóskontos kaí ginoskoménoy«. plus.sr.cobiss.net (v srbščini). Arhivirano iz spletišča dne 8. maja 2022. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  155. ↑ Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. »Kosovo je naš krst«. plus.sr.cobiss.net (v srbščini). Pridobljeno 18. februarja 2021.[mrtva povezava]
  156. ↑ Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. »Pastirsko prisustvo crkve u srpskom narodu tokom Prvog svetskog rata«. plus.sr.cobiss.net (v srbščini). Arhivirano iz spletišča dne 21. februarja 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  157. ↑ Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. »Pavlovo poimanje pravednosti Božje u tumačenju Svetog Jovana Zlatoustog«. plus.sr.cobiss.net (v srbščini). Arhivirano iz spletišča dne 21. februarja 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  158. ↑ Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. »Misionarski i pastirski rad Svetoga«. plus.sr.cobiss.net (v srbščini). Arhivirano iz spletišča dne 21. februarja 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  159. ↑ Марибор, IZUM-Институт информацијских знаности. »Есхатологија апостола Павла: посланицe Солуњанима и Коринћанима«. plus.sr.cobiss.net (v srbščini). Pridobljeno 18. februarja 2021.[mrtva povezava]
  160. ↑ Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. »Antropologija Svetog Apostola Pavla«. plus.sr.cobiss.net (v srbščini). Pridobljeno 18. februarja 2021.[mrtva povezava]
  161. ↑ Nataša Anđelković (3. marec 2021). »Srpska pravoslavna crkva i Porfirije: Šta je rekao patrijarh u prvom televizijskom gostovanju - u 100 i 500 reči« (v srbščini). BBC News na srpskom. Pridobljeno 8. avgusta 2026.
  162. ↑ Mitropolija Zagrebačko ljubljanska: Porfirije arhiepiskop pećki mitropolit beogradsko-karlovački i Patrijarh srpski - Životopis. Pridobljeno dne 19. avgusta 2026
  163. ↑ »Šta znači izbor Porfirija na mesto patrijarha Srpske pravoslavne crkve«. BBC News na srpskom (v srbščini). Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  164. ↑ »Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace«. orthodoxtimes.com. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2021.
  165. ↑ Mitropolija Zagrebačko ljubljanska: Porfirije arhiepiskop pećki mitropolit beogradsko-karlovački i Patrijarh srpski - Životopis. Pridobljeno dne 19. avgusta 2026

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
(slovensko)
(srbsko)
(angleško)
Verski nazivi
Predhodnik: 
nov naslov		 jegrski naslovni škof
1999–2014		 Naslednik: 
Jeronim Močević
Predhodnik: 
Jovan Pavlović		 ljubljansko-zagrebški metropolit
2014–2021		 Naslednik: 
Kirilo Bojović kot upravitelj
Predhodnik: 
patriarh Irenej		 patriarh
2021–sedaj		 Naslednik: 
-
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Porfirij_Perić&oldid=6761389«