Pojdi na vsebino

Popotnikova palma

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Popotnikova palma
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:
Plantae (rastline)
Deblo:
Razred:
Red:
Zingiberales (ingverjevci)
Družina:
Strelitziaceae (strelicijevke)
Rod:
Ravenala
Vrsta:
R. madagascariensis
Dvočlensko ime
Ravenala madagascariensis
Sinonimi
  • Urania madagascariensis (Sonn.) Schreb. ex Forsyth f.
  • Heliconia ravenala P.Willemet
  • Urania ravenala (Willemet) A.Rich.
  • Urania speciosa Willd.

Popotnikova palma (znanstveno ime Ravenala madagascariensis, splošno znana kot popotnikovo drevo ali vzhodno-zahodna palma, je vrsta enokaličnice, ki jo najdemo na Madagaskarju. To ni prava palma, temveč predstavnica družine strelicijevk (Strelitziaceae).

Ogromni lopatičasti listi so na dolgih pecljih v značilni pahljačasti obliki, poravnani v eni ravnini (distih). Veliki beli cvetovi so strukturno podobni tistim njegovih sorodnikov, cvetov kraljevske strelicije (Strelitzia reginae) in vrste Strelitzia nicolai, vendar na splošno veljajo za manj privlačne, z zelenim ovršnim listom.[2] Ti cvetovi po oploditvi proizvedejo briljantno modra semena. V tropskih in subtropskih regijah se rastlina pogosto goji zaradi njene značilne zgradbe in listja. Ko rastlina odrašča, postopoma izgublja najnižje ali najstarejše liste in razkriva čvrsto sivo deblo. Od štirih oblik, sort ali podvrst je največja Bemavo iz hribovja vzhodnega Madagaskarja, ki je lahko visoka 30 metrov z deblom, debelim 60 cm.[3] Listna pahljača je sestavljena iz 30 do 45 listov za zrele primerke, od katerih je vsak dolg do 11 metrov.[4]

Število kromosomov je 2n = 22.[5]

Razširjenost in habitat

[uredi | uredi kodo]

Ravenala madagascariensis je zelo razširjena na Madagaskarju, vključno z vlažnimi nižinskimi gozdovi, gorskimi gozdovi, travniki in skalnatimi območji, od morske gladine do 1500 metrov nadmorske višine.[1]

Ekologija

[uredi | uredi kodo]

Variji so znani opraševalci te rastline in glede na velikost in strukturo socvetij ter selektivnost lemurjev, način prehranjevanja in dolg gobec se domneva, da se je ta odnos razvil v procesu koevolucije.[6]

Gojenje

[uredi | uredi kodo]

Rastlina potrebuje sončno mesto (ne polnega sonca, dokler ni večja). Dobro se odziva na gnojenje, zlasti če je med rastno sezono veliko dušika. To povzroči boljšo rast in listje. Rastlina zraste do povprečne višine 7 m in potrebuje zmerno veliko vode.

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Andriamanohera, A.M. (2021). »Ravenala madagascariensis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2021: e.T137831330A137904098. doi:10.2305/IUCN.UK.2021-1.RLTS.T137831330A137904098.en. Pridobljeno 7. septembra 2022.
  2. Calley, M.; Braithwaite, R. W.; Ladd, P. G. (1993). »Reproductive Biology of Ravenala madagascariensis Gmel. as an Alien Species«. Biotropica. 25 (1): 61–72. Bibcode:1993Biotr..25...61C. doi:10.2307/2388979. JSTOR 2388979.
  3. Das Pflanzenreich Volume 4 Issue 45 (1900) page 29
  4. »Protabase Published species«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2010. Pridobljeno 21. aprila 2010. Then click "Ravenala madagascariensis"
  5. »Full text of "Chromosome Atlas Of Flowering Plants Ed. 2nd"«. Internet Archive (v latinščini). 23. oktober 2016. Pridobljeno 9. julija 2019.
  6. Garbutt, Nick (2007). Mammals of Madagascar, A Complete Guide. A&C Black Publishers. str. 170–175. ISBN 978-0-300-12550-4.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]