Pomoč:Uvod/Vse

Wikipedijo ustvarjajo ljudje, kot ste vi.

Ta stran vas bo vodila skozi serijo kratkih vaj, namenjenih popolnim novincem. Pokriva vse osnove potrebna za navigacijo, komentiranja in pisanje Wikipedijinih člankov. Veseli smo, da ste tukaj — srečno na vaši poti do učinkovitega wikipedista!

Začnimo

Wikipedija je prosta enciklopedija, ki jo sodelovalno pišejo ljudje, ki jo uporabljajo. Od leta 2001 je s hitro rastjo postala največje referenčno spletno mesto, ki v slovenščini vsebuje približno 181.000 člankov in ima vsak mesec več milijonov ogledov. Za podrobnejše informacije o projektu si oglejte stran O Wikipediji.

Kako lahko prispevate

Ne bojte se urejati – Skoraj vsako stran lahko ureja vsakdo; preprosto poiščite nekaj, kar lahko izboljšate! Dodajate lahko vsebino (z uporabo sklicev, da podprete svoje trditve), nalagate slike, popravljate črkovanje in slovnične napake, izboljšujete berljivost besedila ali pomagate pri različnih drugih opravilih. Za nove urejevalce je običajno, da jih vsa naša pravila nekoliko presenetijo, vendar ne skrbite, če sprva ne razumete vsega. Pri urejanju ravnajte po lastni presoji in če pomotoma kaj pokvarite, lahko to vedno popravi ali izboljša drug urejevalec. Lotite se torej urejanja katerega izmed člankov in pomagajte Wikipediji postati najboljši vir informacij na svetu!

Predlagajte izboljšave – Vsak članek ima »pogovorno« stran, na kateri lahko predlagate izboljšave in popravke članka.

Donirajte – Wikipedija je brezplačna in jo v celoti urejajo prostovoljci, vendar so za delovanje strežnikov potrebne donacije. Razmislite o doniranju za kritje stroškov vzdrževanja in razvoja projekta.

Seznanite se z nekaterimi člani raznolike in zagnane skupnosti Wikipedistov.

Ustvarite si račun

Veseli smo vašega anonimnega urejanja, številne koristi pa boste pridobili, če si ustvarite račun. To lahko storite hitro in brezplačno.

Registrirajte se

Zakaj ne bi takoj preizkusili urejevalnika?

Urejanje lahko preizkusite tako, da uredite enega od naslednjih »peskovnikov«:

Uredite stran vizualno ali Uredite stran z vikioznačevanjem Uredite stran vizualno ali Uredite stran z vikioznačevanjem

Preprosto vnesite neko besedilo in kliknite Objavi stran, ko ste zadovoljni s prikazanim. Naj vas ne skrbi, da bi kaj pokvarili; te strani so namenjene preizkušanju.

V ozadju je še veliko drugega

Wikipedija ima poleg člankov številne strani skupnosti.

Opravilno središče – Seznam opravil, pri katerih lahko pomagate
Strani s pomočjo – Podpora in nasveti
Portal skupnosti – Središče urejevalcev

Pravila in smernice

Wikipedija ima pravzaprav dokaj malo zelo strogih pravil, saj temelji na petih temeljnih načelih. Pravila in smernice Wikipedije je razvila njena skupnost z namenom njihove razjasnitve, preprečevanja sporov ter opisa najboljših načinov njihove uporabe na način, ki bi nam omogočal čim lažji doseg cilja ustvarjanja brezplačne in zanesljive enciklopedije.

Pravila podrobneje izražajo temeljna načela Wikipedije, smernice pa svetujejo, kako uporabljati pravila in kako zagotoviti splošno poenotenost med članki. Uradna pravila in smernice imajo na vrhu strani obvestilo in predpono »Wikipedija:« ali »WP:« pred imenom strani.

Čeprav obstaja pravilo ali smernica za skoraj vsako težavo, ki si jo lahko zamislite, se od nikogar ne pričakuje, da bi jih vse poznal na pamet! Na naslednjih nekaj poglavjih so opisana najpomembnejša, ki izražajo splošni duh pravil Wikipedije. Po seznanjenju s temi osnovami bo vaše urejanje lažje in produktivnejše.

Vsebina

Wikipedija je enciklopedija in skupnost si neprestano prizadeva za njeno točnost. Članki morajo biti nepristranski in smejo vsebovati samo preverljive informacije in mnenja, ki že obstajajo v zanesljivih virih.

Nepristransko stališče (ali NS) pomeni, da je vsebina napisana objektivno in nepristransko, da predstavlja zgolj dejstva in opaznejša stališča drugih. Splošna enciklopedija ne bi smela vsebovati člankov, ki dajejo prednost določenim stališčem. Prizadevanje za nepristransko stališče pomaga preprečevati, da bi članki postali oglasno ali propagandno mesto. Preizkusite se! Rešite kviz o nepristranskosti.

Preverljivost pomeni, da lahko članki vsebujejo samo gradivo, ki so ga objavili zanesljivi viri, npr. ugledni časopisi in akademske revije. Idealno mora biti z viri podprta vsa vsebina, zagotovo pa mora biti z viri podprta sporna vsebina ali vsebina, ki bo verjetno sporna! Gradivo brez vira se lahko kadar koli odstrani, za navedbo zanesljivega vira pa je odgovoren urejevalec, ki je gradivo dodal.

Brez izvirnega raziskovanja pomeni, da članki ne smejo vsebovati še neobjavljenih argumentov, pojmov, podatkov, mnenj ali teorij. Ta prepoved pomeni, da se v članke Wikipedije ne sme vključevati lastnih analiz ali sintez urejevalcev Wikipedije. Wikipedija je zapis človeškega znanja, stališč in povzetkov, ki že obstajajo in so izraženi drugje.

Izvajanje

Pisanje Wikipedije pomeni veliko sodelovanja z drugimi urejevalci. Pri tem sta pomembni dve temeljni izhodišči za dobre odnose: bodite pogumni in bodite vljudni.

Pri urejanju bodite pogumni! Večina urejanj enciklopedijo izboljšuje, napake pa je vedno mogoče razveljaviti ali popraviti. Če opazite kaj, kar je mogoče izboljšati, to izboljšajte, in ne skrbite preveč, da bi kaj pokvarili. Če je sprememba v duhu izboljševanja in se zdi drugim smiselna, je velka verjetnost, da se bo vse dobro izteklo in se bo sprememba ohranila. Sicer je mogoče vsebino zlahka popraviti.

V komunikaciji bodite vljudni, kar pomeni, da pri drugih predpostavite dobronamernost in se namesto na osebne zadeve osredotočite na vsebino urejanj. To zahteva sodelovanje na spoštljiv in obziren način ob upoštevanju stališč in zaključkov drugih. Predpostaviti dobronamernost pomeni, da po privzetem domnevamo, da imajo drugi urejevalci dober namen. Če sta potrebna kritika ali moderiranje, se pogovorimo o dejanjih urejevalcev, brez jasnega dokaza pa jih ne obtožujemo slabih namenov.

Urejevalci ob urejanju običajno naravno dosežejo soglasje; na splošno to pomeni, da ko nekdo napravi spremembo strani ali kaj doda, lahko to vsakdo prebere in pusti stran tako, kakršna je, ali jo spremeni. Razveljavitev urejanja vas lahko malo potre, vendar tega ne vzemite za slabo, saj gre za pogost korak pri iskanju dogovora. Če se o nečem ne strinjate ali če želite kaj predlagati, to napišite na pogovorni strani članka in o spremembi vljudno razpravljajte, dokler ne dosežete dogovora. Nikoli ne razveljavite urejanja drugega uporabnika večkrat; to imenujemo urejevalska vojna in ni dovoljena. V skrajnem primeru lahko zaprosite za pomoč na pogovorni strani članka ali pa na našem portalu Pod lipo, ki je namenjena splošnim razpravam in vprašanjem o različnih vidikih Wikipedije.

Urejanje

Opomba o urejnju na mobilnih napravah: Večina Wikipedistov raje ureja z računalnikom, saj tam vmesnik za urejanje deluje bolje. Lahko pa urejate tudi iz mobilne naprave.

Wikipedija za oblikovanje uporablja lasten jezik, imenovan wiki markup ali Urejevalnik kode. Precej enostavno se je naučiti njegovih osnov.

Na izbiro imate dve orodji za urejanje; »Urejevalnik kode« uporablja wiki markup.

Lahko pa uporabite tudi vizualni urejevalnik, vmesnik za urejanje, ki deluje bolj kot urejevalnik besedil WYSIWYG. Vizualni urejevalnik je nekoliko preprostejši za uporabo, vendar je Urejevalnik kode bolj učinkovit za nekatera opravila in je edini, ki ga je mogoče uporabiti na pogovornih straneh. Drugje lahko preprosto preklapljate med obema orodjema za urejanje, kot je prikazano na desni.

Ne ustrašite se klika na gumb Uredi!

Za ogled in urejanje strani z wiki markupom kliknite Uredi kodo na vrhu katere koli strani. Tako boste lahko vnesli besedilo, ki ga želite dodati, z uporabo wiki oznak za oblikovanje besedila in dodajanje drugih elementov, kot so slike in tabele, ki so razložene kasneje v tej vadnici.

Wiki markup se lahko na začetku zdi zastrašujoč (zlasti navajanje sklicev), vendar dejansko zahteva le nekaj pravil za razumevanje in uporabo. Ta pravila so navedena pod Pomoč  na vrhu Urejevalnika kode in hitro se jih boste navadili! Nove tehnike lahko vedno preizkusite na svoji osebni strani »peskovnika«.

Oblikovanje

Večina člankov običajno ne potrebuje veliko urejanja besedila.

Celotno oblikovanje dosežemo z umestitvijo simbolov na obeh straneh blokov besedila. Oznako lahko vnesete ročno ali pa jo dodate prek orodne vrstice na vrhu območja za urejanje.

Naslove in podnaslove lahko dodate tako, da kliknete  Napredno in nato v dodatni orodni vrstici, ki se zdaj pojavi, kliknete Podnaslov .

Če izberete »Raven 2«, bo besedilo oblikovano kot glavni naslov, ki je najpogosteje uporabljen razdelek katere koli strani.
»Raven 3« vam da podnaslov za naslovom 2. ravni in tako naprej.
Če želite ustvariti naslov brez uporabe orodne vrstice, vstavite besedilo med znaka =; število znakov = na vsaki strani besedila označuje raven:
==Naslov== (Raven 2)
===Podnaslov=== (Raven 3)

Besedilo lahko naredite krepko ali ležeče z uporabo gumbov A in A v orodni vrstici.
Če želite ustvariti krepko ali ležečo pisavo brez uporabe orodne vrstice, vstavite besedilo med ' apostrofa; tri na vsaki strani za krepko ali dve na vsaki strani za ležeče.
'''krepko'''
''ležeče''
Tema članka je vedno napisana krepko ob prvi omembi, kasneje pa ne. Za podrobna navodila o tem, kako in kje je treba uporabiti krepko in ležeče besedilo, glejte razdelke Slogovnega priročnika o oblikovanju krepkega in ležečega besedila.

Zunanje in notranje povezave

Video vadnica o osnovah wiki označevanja, vključno z ustvarjanjem povezav.

Wikipovezave oz notranje povezave so ena ključnih komponent Wikipedije. Wikipovezave med seboj povezujejo strani in s tem celotno enciklopedijo.

Na splošno je treba wikipovezavo dodati ob prvi omembi pomembnih ali neznanih konceptov v članku.

Običajno wikipovezave uporabljajo oglate oklepaje, kot je ta: [[ciljna stran]]. Vstavite jih lahko tudi tako, da kliknete ikono .

Če želite povezati na članek, vendar prikazati kakšno drugo besedilo, lahko uporabite znak za navpičnico | (⇧ Shift+\):
[[Ciljna stran|prikazano besedilo]]

Lahko povežete tudi na določen razdelek na strani z uporabo lojtre #:
[[Ciljna stran#Ciljni razdelek|prikazano besedilo]]

Tukaj je nekaj zgledov:

• [[povezava]] se izpiše kot povezava
• [[Android (operacijski sistem)]] se izpiše kot Android (operacijski sistem), medtem ko:
• [[Android (operacijski sistem)|Android]] se izpiše kot Android
• [[Luna#Fizikalne značilnosti|Fizikalne značilnosti Lune]] se izpiše kot Fizikalne značilnosti Lune

Morda boste naleteli tudi na predloge, ki omogočajo vključitev pogosto uporabljenih elementov na več straneh. Te so označene z zavitimi oklepaji, kot so: {{ime predloge|parametri}}

Na primer, da vrinete označbo , lahko vtipkate to kodo: {{Navedi vir|datum=maj 2023}}. Ikona tudi deluje.

Shranjevanje sprememb

Povzetek urejanja:

 

☐ Manjše urejanje ☑ Opazuj stran

Objavi spremembe Prikaži predogled Prikaži spremembe Prekliči

 

Ko menite, da ste pripravljeni objaviti (shraniti) svoje spremembe, je dobro narediti prej še nekaj korakov.

Najprej si predoglejte svoje sprememb, da preverite, ali so vaše spremembe takšne kot ste jih želeli. Kliknete gumb Prikaži predogled. Vsi delamo napake, zato vam lahko ta korak pomaga odkriti napake preden članek shranite.

Napišite kratek povzetek urejanja v polje »Povzetek urejanja«, da bodo drugi uredniki lažje razumeli kakšno in zakaj ste to spremembo naredili. Vaša razlaga je lahko zelo kratka. Na primer, če popravljate črkovanje, lahko preprosto vnesete »popravilo tipkarske napake«.

Če ste naredili manjše urejanje, ki je nesporno, kot so popravki črkovanja, oblikovanje in manjša preurejanja besedila, lahko označite polje »☑ Manjše urejanje«. Manjša urejanja so tista, ki ne spremenijo pomena strani ali ne naredijo spremembo, ki bi lahko bila sporna.

Če želite dodati stran na svoj Spisek nadzorov, tako da boste obveščeni o vseh nadaljnjih spremembah, označite polje "☑ Opazuj ta članek«. Stran lahko dodate tudi na spisek nadzorov s s klikom na zvezdico zgoraj desno.

Ste si predogledali stran? Ste napisali povzetek urejanja? Potem ste pripravljeni na zadnji korak: kliknite gumb Objavi spremembe in vaše spremembe se bodo nemudoma naložile na Wikipedijo!

Ustvarjanje novih člankov

Slovenska Wikipedija ima 181.174 člankov, tako da boste večino časa verjetno posodabljali in izboljševali obstoječe strani. Včasih pa boste morda želeli ustvariti popolnoma nov članek! Preden to storite, morate poznati tri merila:

Pomembnost

Je tema pomembna? Za vključitev v Wikipedijo morajo biti teme zadosti pomembne. To pomeni, da so o temi pisali v zanesljivih virih, neodvisnih od teme, kot so časopisi, revije, članki v znanstvenih revijah in knjige.

Preizkusite se! Rešite kviz o pomembnosti

Zanesljivost virov

Ali obstajajo zanesljivi in preverljivi viri, ki potrjujejo trditve? Preden začnete pisati članek, morate izbrati nabor neodvisnih, zanesljivih in preverljivih virov, ki jih boste navedli kot sklice. Te so bistvene za zagotavljanje točnosti in preverljivosti Wikipedije in, da ostane vredna zaupanja.

Navzkrižje interesov

Ali ste v navzkrižju interesov? Najbolje je, da se izogibate pisanju člankov o sebi, svojem podjetju ali o nekom, ki ga osebno poznate, ker se je pri takšnih temah težko izogniti pristranskosti in doseči nevtralen pogled. Čeprav članka ne morete napisati sami, lahko vedno zaprosite, da ga napiše kdo drug. Lahko mu tudi priskrbite zanesljive vire.

Kje ustvariti novo stran

Običajno je najbolje ustvariti nov članek v vašem lastnem peskovniku. To vam omogoča, da napišete in razvijete svoj članek, preden se premakne v osnovni imenski prostor Wikipedije.

Čarovnik za članke

Čarovnik za ustvarjanje člankov vas bo vodil skozi korake ustvarjanja novega osnutka članka in obvestil izkušene urednike, da pregledajo članek in posredujejo povratne informacije.

Sklicevanje

Preverljivost

»Wikiprotestnik«, sličica iz stripa xkcd (avtor Randall Munroe). Znano je, da Wikipedisti zahtevajo navajanje sklicev!

Eno izmed ključnih pravil Wikipedije je, da mora biti vsa vsebina članka preverljiva. To pomeni, da mora biti gradivo podprto z zanesljivimi viri. Vsi citati, kakršno koli gradivo za katerega preverljivost je ali bo verjetno izpodbijana in sporno gradivo (negativno, pozitivno ali nevtralno) o živečih osebah, morajo vključevati znotrajvrstične sklice na vire, ki gradivo neposredno podpirajo. Wikipedija namreč ni prostor za izvirno raziskovanje, še neobjavljeni arhivski materiali, ali dokaze iz katerega koli neobjavljenega vira.

Če dodajate novo vsebino, je vaša odgovornost, da skupaj z vsebino dodate tudi informacije o njenem izvoru. Gradivo posredovano brez vira, bo zelo verjetno odstranjeno iz članka. V nekaterih primerih bo članek pred izbrisom na vrhu strani najprej označen s predlogo »navedi vir«, ki urejevalcem sporoči, da morajo poiskati in dodati ustrezne vire, ampak veliko pogosteje je, da brez predhodnega dodajanja predloge administratorji stran preprosto odstranijo, ker dvomijo o njeni verodostojnosti.

Medbesedilni sklici

Medbesedilni sklici so običajno majhne, oštevilčene sprotne opombe, kot je ta. Običajno so dodani neposredno za podatkom na katerega se nanašajo, ali na koncu stavka, ki ga podpirajo, za ločilom. Ko klikneš nanje, bralca popeljejo do sklica v razdelku Sklici blizu dna članka.

Med urejanjem strani, ki uporablja najosnovnejši slog sklicev, boste med označevalcema <ref>...</ref> videli prikazane sklice.

Če ustvarjate novo stran ali dodajate sklice na stran, ki jih prej ni imela, ne pozabite dodati razdelka Sklici blizu konca članka, kot je ta spodaj:

==Sklici==
{{sklici}}

Opomba: To je daleč najpriljubljenejši sistem za medbesedilno sklicevanje, včasih pa boste v članku našli tudi druge sloge. To je sprejemljivo, sloga ne smete spreminjati ali prav tako ne mešati stilov. Če želite dodati nov sklic, preprosto kopirajte in spremenite obstoječega.

Sklici

---

RefToolbar

Ta posnetek ekrana opisuje kako se uporablja RefTools (v angleščini)

Ročno dodajanje sklicev je lahko počasen in zahteven proces. Na srečo obstaja orodje "RefToolbar", ki je vgrajen v okno za urejanje Wikipedije, kar proces naredi lažji.

Za uporabo, Kliknite na  Navedi na vrhu okna za urejanje, po tem ko ste pozicionirali vaš kurzor za stavek ali za podatek za katerega bi radi dodali sklic. Potem izberite eno izmed 'Predlog' iz spustnega menija, tisto, ki najbolj ustreza tipu vašega vira. Te so:

• {{navedi splet}} za sklice na spletne strani
• {{navedi novice}} za časopise in spletne strani z novicami
• {{navedi knjigo}} za sklicevanje na knjige
• {{navedi časopis}} za članke v časopisih

Nato se odpre okno predloge, kjer vnesete čim več informacij o viru in mu v polje »Ime sklica« podate edinstveno ime. Kliknite gumb »Vstavi«, s čimer boste dodali zahtevano wikibesedilo v okno za urejanje. Če želite, si lahko najprej ogledate "Predogled" vašega sklica.

Nekatera polja (na primer spletni naslov, znan tudi kot URL) imajo poleg ikono . Ko izpolnite to polje in nanjo kliknete, se nekatera polja samodejno izpolnijo. Vendar ne deluje vedno pravilno, zato ponovno preverite avtomatsko zapolnjena polja.

Pogosto boste v članku želeli uporabiti isti vir, ki podpira več dejstev, večkrat. V tem primeru lahko v orodni vrstici kliknete Poimenovani sklici   in izberete predhodno dodan vir z namenom ponovne uporabe.

Zanesljivi viri

Članki v Wikipediji zahtevajo zanesljive, objavljene vire, ki neposredno podpirajo informacije predstavljene v članku. Zdaj veste, kako članku dodati vire, toda katere vire naj bi uporabili?

Beseda "vir" ima v Wikipediji tri pomene: samo delo (na primer dokument, članek, članek, časopis ali knjiga), ustvarjalec dela (na primer pisatelj) in založnik dela (na primer Cambridge University Press). Vsi trije lahko vplivajo na zanesljivost.

Zanesljivi viri so tisti, ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Običajno imajo uredniški postopek, kjer več ljudi natančno pregleda delo, predno se objavi. Akademske in recenzirane publikacije so običajno najbolj zanesljivi viri. Drugi zanesljivi viri so univerzitetni učbeniki, knjige, ki so jih izdale ugledne založbe, revije, časopisi in reportaže (ne mnenja) osrednjih časopisov.

Samozaložniški mediji, kjer sta avtor in založnik ista, običajno niso sprejemljivi kot viri. To lahko vključuje glasila, osebna spletna mesta, sporočila za javnost, patente, odprte wikije, osebne ali skupinske bloge in tvite. Če pa je avtor uveljavljen strokovnjak z objavami tretjih oseb o določeni temi, se lahko njegovo samozaložniško delo šteje za zanesljivo za to določeno temo.

Ali je vir uporaben, je odvisno tudi od konteksta. Viri, ki so zanesljivi za nekatere materiale, niso zanesljivi za druge materiale. Na primer, drugače nezanesljivi samozaložniški viri so običajno sprejemljivi za podporo nespornih informacij o avtorju vira. Vedno poskušajte uporabiti najboljši možni vir, zlasti ko pišete o živečih ljudeh.

To so splošne smernice, vendar je tematika zanesljivih virov zapletena in jo je tukaj nemogoče obravnavati v celoti. Več informacij najdete na Wikipedia:Preverljivost in Wikipedia:Zanesljivi viri. Obstaja tudi seznam zanesljivih virov dostopnih na spletu z informacijami o njihovi zanesljivosti.

Preizkusite se! Rešite kviz o zanesljivih virih

Slike

Če želite na Wikipediji uporabiti sliko (ali video ali zvočno datoteko), morate le ta najprej biti naložena. Vendar pa obstaja nekaj pomembnih omejitev, katere slike Wikipedia lahko sprejme. Ta vadnica vas seznani z ustreznimi pravili in smernicami.

Če želite naložiti slike, boste morali registrirati račun. Je hiter in brezplačen ter ima številne prednosti.

Prijava

Upamo, da bo vaša slika kmalu izboljšala članek!

Nalaganje slik

Najboljše mesto za nalaganje slik je Wikimedijina zbirka, kjer postanejo del zbirke, ki jo lahko uporabljajo Wikipedije v več jezikih, pa tudi naši sestrski projekti in splošna javnost.

Za nalaganje slik v Zbirko lahko uporabite orodje Čarovnik za nalaganje, ki vas bo vodil skozi postopek nalaganja.

Pomembno opozorilo: Zbirka sprejema samo slike s prostimi licencami. To pomeni, da večine slik, ki jih najdete na internetu, ne morete naložiti - saj večina njih ni prostodostopnih.

Vendar pa obstajajo nekatere okoliščine, v katerih lahko Wikipedia uporablja neproste ali fair use slike. To je običajno takrat, ko prisotnost slike znatno izboljša razumevanje teme pri bralcih, ni na voljo proste alternative in njena uporaba ne vpliva negativno na komercialne interese njenega lastnika. Primeri vključujejo filmske plakate, logotipe podjetij in posnetke zaslona spletnih strani.

Če želite naložiti neprosto sliko, uporabite čarovnika za nalaganje datotek, ki vam bo pomagal dodati vse zahtevane informacije. Povezavo do čarovnika najdete pod »Orodja« na levi strani zaslona.

Uporaba slike

Modri glavinec kot plevel med žitom blizu Begunj na Gorenjskem

Ko je vaša slika naložena v Zbirko ali v Wikipedijo, jo boste verjetno želeli uporabiti v članku. Preprosto kliknite Uredi kodo v članku, v katerega želite vključiti sliko, ter nato dodajte sledeče na mesto, kjer želite, da se slika prikaže:

[[Slika:Ime slike.jpg|thumb|Napis pod sliko]]

Na primer:

[[Slika:2014-07-29 glavinec 007.JPG|thumb|[[Modri glavinec]] kot plevel med žitom blizu [[Begunje na Gorenjskem|Begunj na Gorenjskem]]|alt=Cvet modrega glavinca med rumenim žitom]]

Gumb prav tako deluje. Opazite lahko, da napis vsebuje povezave.

Kolosej v Rimu

Slike so privzeto prikazane na desni strani članka. Slike lahko postavite na levo stran članka z vključitvijo |left:

[[Slika:Colosseum in Rome, Italy - April 2007.jpg|thumb|left|[[Kolosej]] v Rimu]]

Glejte Wikipedija:Razširjena skladnja za slike za več podrobnosti o prilagajanju prikaza slik, vključno z njihovo velikostjo.

Tabele

Tabele so običajen način prikazovanja podatkov. Ta vodnik vas bo popeljal skozi izdelavo novih in urejanje obstoječih tabel. Smernice o tem, kdaj in kako uporabljati tabele, najdete v Slogovnem priročniku.

Novo tabelo najlažje vstavite tako, da uporabite orodno vrstico, ki se prikaže ob kodnem urejanju strani (glejte zgornjo sliko). S klikom na se odpre pojavno okno, v katerem določite, kaj želite v novi tabeli. Ko izberete število vrstic in stolpcev, se v članek vstavi vikioznačevalno besedilo za tabelo. Nato lahko samodejno generirano besedilo nadomestite s podatki, ki jih želite prikazati.

Tabele v Wikipediji, zlasti velike, so lahko videti zastrašujoče za urejanje, vendar je njihovo delovanje preprosto.

Urejanje tabel

Ne glede na to, ali ste pravkar vstavili novo tabelo ali urejate obstoječo, spreminjanje besedila v celicah tabele določa, kako je tabela videti za bralca. Vendar lahko spremenite več kot le besedilo.

Tabela je sestavljena iz naslednjih osnovnih elementov, ki jih lahko spreminjate:

{|	začetek	Poleg začetka tabele je tu določen tudi njen razred –  na primer class="wikitable". »Razred« tabeli doda standardno obliko Wikipedije. Dva najpogosteje uporabljena razreda sta »wikitable« in »wikitable sortable«; slednji omogoča bralcu, da tabelo razvrsti s klikom na celico glave katerega koli stolpca.
|+	napis	Potreben za namene dostopnosti v podatkovnih tabelah in nameščen le med začetkom tabele in prvo vrstico tabele.
!	glava celice	Opcijska. Vsaka glava celice se začne z novo vrstico in enim samim klicajem (!), lahko pa je več celic glave zaporedoma v isti vrstici, ločenih z dvojnima klicajema (!!).
|-	nova vrstica	Če želite začeti novo vrstico celic, uporabite eno pokončnico (|) in vezaj (-).
|	nova celica v vrstici	Če želite dodati novo celico v posamezno vrstico, začnite vsako novo celico z novo vrstico in eno pokončnico (|), lahko pa več celic zaporedoma postavite v isto vrstico in jih ločite z dvojnima navpičnicima (||).
|}	konec	Za zaključek tabele uporabite eno navpičnico (|) in levo usmerjen zaviti oklepaj (}) v novi vrstici.

Prazni prostori na začetku in koncu celice se ne upoštevajo.

Postavitev

Ko urejate obstoječo tabelo, boste verjetno videli enega od dveh običajnih načinov postavitve tabele:

Podatki so urejeni kot tabela To je uporabno, kadar ni veliko stolpcev in je vsebina celic kratka (npr. samo številke). To je postavitev oznake, ki jo bo ustvaril gumb . {| class="wikitable" |+ Caption |- ! Naslov C1 !! Naslov C2 !! Naslov C3 |- | R1C1 || R1C2 || R1C3 |- | R2C1 || R2C2 || R2C3 |}

Celice so razporejene vertikalno Če imate veliko stolpcev ali celic z veliko besedila lahko postavitev vsake celice v novo vrstico izboljša berljivost. {| class="wikitable" |+ Caption |- ! Naslov C1 ! Naslov C2 ! Naslov C3 |- | R1C1 | R1C2 | R1C3 |- | R2C1 | R2C2 | R2C3 |}

Oba zgornja primera bosta bralcu izgledala enako:

Napis

Naslov C1	Naslov C2	Naslov C3
R1C1	R1C2	R1C3
R2C1	R2C2	R2C3

Širjenje tabel

Običajno želite urediti obstoječo tabelo tako, da ji dodate le en dodaten stolpec ali vrstico informacij.

Dodajanje vrstice

Če želite v tabelo dodati dodatno vrstico, morate vstaviti dodaten prelom vrstice in enako število novih celic, kot jih je v drugih vrsticah.

To v praksi najlažje storite tako, da podvojite obstoječo vrstico s kopiranjem in lepljenjem kode. Nato je treba samo še urediti vsebino celice. Prepričajte se, da ste ohranili oznako konca tabele, |}}, pod zadnjo vrstico tabele.

Dodajanje stolpca

Če želite tabeli dodati dodaten stolpec, morate v vsako vrstico dodati eno dodatno celico na istem mestu.

Predogled sprememb

Predogled popravkov je še posebej pomemben pri tabelah; zlahka se zgodi, da naredite manjšo napako, zaradi katere se oblika tabele sesuje.

Pogovorne strani

Če imate kakšno vprašanje, skrb ali komentar povezan z izboljšanjem članka v Wikipediji, lahko napišete sporočilo o tem na pogovorno stran članka.

Do pogovorne strani dostopate tako, da kliknete na zavihek "Pogovor" na vrhu članka. Če je zavihek izpisan v rdeči barvi, to pomeni le to, da še nihče ni ustvaril komentarja; sami lahko začnete z razpravo.

Če začnete novo temo v pogovoru, jo začnite na dnu pogovorne strani. Najboljši način, da to naredite je, da kliknete na zavihek "Dodaj temo" na vrhu strani. To vam omogoči vnos nov glave razdelka in komentarja.

Če odgovarjate na komentar nekoga drugega, napiši svoj komentar pod njegovega. To lahko storiš tako, da klikneš na povezavo [odgovori] za njegovom komentarem. Ustvari povezave na strani, ki jih omenjaš s klikom na ikono in omembo ostalih urejevalcev s klikom na ikono .

Vaši komentarji bodo podpisani z IP naslovom (številko, ki predstavlja tvojo internetno povezavo)uporabniškim imenom in povezavo na vašo osebno pogovorno stran, skupaj s časom, ko ste stran shranili. Če boste ustvarili svoj račun, bo vaše uporabniško ime postalo vaš podpis in boste lahko izgled svojega podpisa tudi spremeniliČe želite, lahko izgled svojega podpisa tudi spremenite.

Pogovorne strani uporabnikov

Vsak, ki prispeva v Wikipedijo, ima svojo lastno uporabniško pogovorno stran. Na tej strani, vam lahko vsakdo pusti svoje sporočilo. Ljudje vam lahko zastavijo vprašanja ali pa vam dajo nasvet.Obstajajo tudi avtomatizirani "boti", ki vam lahko podajo koristna sporočila.

Neregistrirani uporabniki s skupno internetno povezavo, kot so to šole ali domača omrežja, si delijo skupno pogovorno stran. Če vam kdo pusti sporočilo, boste videli obvestilo na vrhu katerekoli strani, ki jo pravkar gledate:

Imate novo sporočilo na pogovorni strani (Ogled sprememb).

Ko prejmete sporočilo, boste na vrhu vašega zaslona dobili obvestilo:

Odgovorite lahko na enak način, kot bi odgovarjali na pogovorni strani članka: kliknite na povezavo [odgovori] za njihovim komentarem in omenite jih z ikono , saj bodo na ta način vsi omenjeni obveščeni.

Običajno lahko najdete uporabniško pogovorno stran tako, da sledite povezavi označeni s "pogovor" v podpisu, ki se nahaja na koncu njegovega sporočila. Njegovo pogovorno stran lahko vedno dosežete s klikom na ime v podpisu in nato klik na zavihek "Pogovor", kot bi to naredili tudi v članku. Vedno lahko dosežete pogovorno stran stran drugega urednika tako, da v iskalno polje vtipkate "Uporabniški pogovor:" in ime uporabnika.

Drawing attention

Niso vse pogovorne strani nadzorovane s strani drugih urednikov. To še posebej velja za manj znane teme, ki imajo pogosto manj obdelane članke in lahko minejo leta brez človeške dejavnosti na njihovi pogovorni strani.

Če želite urediti manj znan članekin se počutite samozavestno, bodite pogumni in to storite. Če pa bi radi najprej razpravljali o morebitni spremembi, da dobite drugo mnenje ali poiščete pomoč, lahko začnete razpravo na pogovorni strani in nato o tem pustite obvestilo na bolj priljubljeni strani.

Da to storite, najprej preverite morebitne povezane WikiProjekte, navedene na vrhu pogovorne strani članka. Če se zdijo aktivni, objavite vabilo, da se pridružijo razpravi, na njihovi pogovorni strani. Za to lahko uporabite {{subst:Prosimo poglejte|Pogovor:Ime strani#Ime razdelka}} ali pa vabilo sami napišete, vendar ne začnite iste razprave na več pogovornih straneh. Če nobeden od projektov ni aktiven ali se nihče ne odzove, lahko za pomoč zaprosite tudi Pod lipo.

Pogovorne strani se uporabljajo za različne vrste razprav, vključno s predlaganimi združitvami in predlaganimi spremembami naslovov člankov. Nekatere razprave potekajo na posebnih straneh, kot je to stran Predlogi za brisanje.

Krmarjenje po Wikipediji

noinclude>

</noinclude>

Wikipedija je velik prostor!

Za začetek, trenutno obstaja 181.174 člankov v Slovenski Wikipediji. Če bi jo natisnili, bi obsegala približno 90 zvezkov, kar bi izgledalo približno takole.

Poleg tega obstaja še 275803 podpornih strani, ki pomagajo pri graditvi projekta.

Ta vodič vam bo pomagal, da se znajdete in se naučite kako najti želeno vsebino. Poleg tega vam ta vodič predstavi tudi nekaj najpomembnejših strani.

Namespaces

Wikipedijine strani so razdeljene v imenske prostore. Vsak imenski prostor (razen glavnega prostora namenjenega člankom) imajo prefiks, ki mu sledi dvopičje pred začetkom imena strani. Tukaj je nekaj imenskih prostorov na katere lahko naletite, skupaj z razlago in zgledi:

Imenski prostor	Namen	Zgled(i)
Glavni/članek brez prefiksa	Članki	žival
	Razločitvene strani za pomoč pri iskanju člankov	Ivan (razločitev)
Wikipedija: a.k.a. "Projekt"	Smernice in pravila	Wikipedija:Nepristranskost Wikipedija:Slogovni priročnik
	Strani postopkov	Wikipedija:Članki za ustvaritev
	Forumi razprav in obvestila	Wikipedija:Pod lipo
	Skupnosti WikiProjektov, ki imajo jasno določeno tematiko	Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija
Uporabnik:	Osebne profilne strani uporabnikov	Uporabnik:Hladnikm
	Peskovniki in osebni osnutki člankov	Uporabnik:Zgled/peskovnik
Osnutek:	Osnutki člankov, ki so v nastajanju	Osnutek:Zgled
Pomoč:	Strani pomoči	Pomoč:Vsebina
Predloga:	Predloge, ki so lahko vključene ali substituirane v druge strani	Predloga:Navedi vir Predloga:Infopolje Album
Kategorija:	Skupine strani organizirane po njihovi podobnosti	Kategorija:Slike Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije
File:	Slike in druge datoteke, shranjene in opisane	File:Wiki.png
Portal:	Pages to highlight Wikipedia content in a particular topic area	Portal:V novicah Portal:Astronomija
Posebno:	Strani, ki so del programske opreme	Posebno:ZadnjeSpremembe Posebno:Nastavitve

Vsaka stran v teh imenskih prostorih, razen Posebno, ima pridruženo ustrezno Pogovorno stran namenjeno razpravam. Zato lahko, na primer, razpravljate o članku živali na Pogovor:Živali, ali pa razpravljate o Wikipedija:Nepristranskost na Pogovor o Wikipediji:Nepristranskost. S klikanjem na zavihek običajne strani ali pogovorne strani, ki se nahajata zgoraj levo, lahko med njima enostavno preklapljate.

Searching pages

Zgodovina strani

Preusmeritve in bližnjice

Uporabne povezave

Slogovni priročnik

Poglavja člankov

Slike in reference

Povezovanje

Konsistentnost

Zaključek

Vrnitev na začetni menu