Polygonatum × hybridum
| Polygonatum × hybridum | |
|---|---|
 | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Kraljestvo: | Plantae (rastline) |
| Klad: | Tracheophytes (višje rastline) |
| Klad: | Angiosperms (kritosemenke) |
| Klad: | Monocots (enokaličnice) |
| Red: | Asparagales (beluševci) |
| Družina: | Asparagaceae (beluševke) |
| Poddružina: | Nolinoideae |
| Rod: | Polygonatum |
| Vrsta: | P. × hybridum |
| Dvočlensko ime | |
| Polygonatum × hybridum Brügger | |
Polygonatum × hybridum (znan tudi kot vrtni salomonov pečat) je hibridna cvetoča rastlina. Nastala je s križanjem mnogocvetnega salomonovega pečata (Polygonatum multiflorum) in dišečega salomonovega pečata (Polygonatum odoratum).
Rastlina je običajno vitalnejša od obeh starševskih vrst.[1]
Opis
[uredi | uredi kodo]Kot druge vrste v rodu tudi Polygonatum × hybridum raste iz korenike. Stebla zrastejo zrastejo do 1 metra visoko, listi pa so koničasti in razvrščeni premenjalno. Stebla se na vrhu upognejo, tako da cvetovi, ki se spomladi razvijejo v majhnih skupinah pri stiku lista in stebla, visijo navzdol. So beli z zelenimi konicami in rahlo dišijo.[2]
Gojenje
[uredi | uredi kodo]Polygonatum × hybridum uspeva na sončnih ali delno senčnih legah in enostavna za gojenje.[2] Odporna je na nizke temperature in prenese mraz do -20C°. Rastlina je prejela nagrado Award of Garden Merit Royal Horticultural Society.[3][4] Na vrtovih je občutljiva na napade ličink žagarja (Phymatocera aterrima), ki se hranijo na spodnji strani listov in hitro uničijo listje..
Obstajajo različni kultivari:[2]
- 'Striatum' so črtasti in obrobljeni s kremnimi do belimi lisami. Je nižji in zraste do 60cm.
- 'Betberg' (poimenovan po vasi Betberg v Nemčiji, blizu mesta, kjer je bil najden) ima sprva temno rjave liste, ki ob cvetenju zbledijo. Je višji in doseže 1,2 m.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ The Reader's Digest Field Guide to the Wild Flowers of Britain. p. 376.
- 1 2 3 Harvey, Roger (2012), »Fit for a king«, The Garden, 137 (6): 61–64
- ↑ »RHS Plant Selector - Polygonatum × hybridum«. Pridobljeno 9. maja 2020.
- ↑ »AGM Plants - Ornamental« (PDF). Royal Horticultural Society. julij 2017. str. 80. Pridobljeno 2. maja 2018.