Pojdi na vsebino

Poluks

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Poluks
Lega Poluksa (obkroženo)
Opazovalni podatki
Epoha J2000.0      Enakonočje J2000.0
Ozvezdje Dvojčka
Rektascenzija 07h 45m 18.94987s[1]
Deklinacija +28° 01′ 34.3160″[1]
Navidezni sij (V) 1.14[2]
Značilnosti
Evolucijska stopnja Red clump[3]
Spektralni razred K0 III[4]
U−B Barvni indeks +0.86[2]
B−V Barvni indeks +1.00[2]
V−R Barvni indeks +0.75[2]
R−I Barvni indeks +0.50[2]
Tip spremenljivke Suspected[5]
Astrometrija
Radialna hitrost (Rv)+3.23[6] km/s
Lastno gibanje (μ)RA: −626.55[1] mas/l
Dec.: −45.80[1] mas/l
Paralaksa (π)96.54 ± 0.27[1] mas
Oddaljenost0.3378 ± 0.0009 sv. l.
(0.1036 ± 0.0003 pc)
Absolutni izsev (MV)+1.08±0.02[7]
Podrobnosti
Masa1.91±0.09[8] M
Polmer9.06±0.03[9] R
Izsev32.7±1.6[9] L
Površinska težnost (log g)2.685±0.09[10] cgs
Temperatura4,586±57[9] K
Kovinskost [Fe/H]–0.07 to +0.19[10] dex
Vrtenje660±15 d[11]
Tirna hitrost(v sin i)2.8[12] km/s
Starost119±03[8] (0.9 – 1.7)[3] Ga
Druge oznake
β Geminorum, 78 Geminorum, BD+28°1463, GJ 286, HD 62509, HIP 37826, HR 2990, SAO 79666, LFT 548, LHS 1945, LTT 12065[13]
Sklici na podatkovne baze
SIMBADpodatki
ARICNSpodatki

Poluks je najsvetlejša zvezda ozvezdja Dvojčka. Ima Bayerjevo poimenovanje β Geminorum, kar je latinizirano v Beta Geminorum in okrajšano v Beta Gem ali β Gem. Je oranžne barve, razvita rdeča orjakinja, ki je oddaljena 34 svetlobnih let, s čimer je ena od najbližjih rdečih orjakinj (in orjakinj) Soncu. Od leta 1943 je spekter te zvezde služil kot en od stabilnih sidralnih točk, po katerih so bile klasificirane druge zvezde.[14] Leta 2006 je bilo sporočeno, da je v njegovi orbiti eksoplanet (označen Poluks b ali β Geminorum b, pozneje poimenovan Thestias).[10]

Poimenovanje

[uredi | uredi kodo]

β Geminorum (latinizirano v Beta Geminorum) je Bayerjevo poimenovanje zvezde.

Tradicionalno ime Poluks se nanaša na dvojčka Kastor in Polidevk v grški in rimski mitologiji.[15] Leta 2016 je Mednarodna astronomska zveza organizirala delovno skupino za imena zvezd (WGSN)[16] da bi katalogizirala in standardizirala primerna imena za zvezde. Prva objava WGSN julija 2016 je vključevala tabelo prvih dveh skupin imen, ki jih je potrdila WGSN, ki je vključevala ime Poluks za to zvezdo.[17]

Kastor in Poluks sta dva "nebeška zvezdna dvojčka", po katerih se imenuje ozvezdje Dvojčka (latinsko Gemini pomeni 'dvojčka'). Zvezdi sta po podrobnostih sicer dokaj različni. Kastor je zapleten sistem šestih vročih modro-belih zvezd in medlih rdečih pritlikavk, Poluks pa je ena hladnejša rumeno-oranžna orjakinja. V pesmi Percya Shelleya Homer's Hymn to Castor and Pollux iz leta 1818 se zvezda imenuje "... šibek Poluks, prazen krivde."[18]

Prvotno so planet imenovali Pollux b. Julija 2014 je Mednarodna astronomska zveza zagnala NameExoWorlds, proces za dajanje pravih imen nekaterim eksoplantom in njihovim zvezdam.[19] Proces je sestavljalo javno nominiranje in glasovanje za nova imena.[20] Decembra 2015 je IAU napovedala, da je zmagovalno ime za ta planet Thestias.[21] Zmagovalno ime je temeljilo na tem, ki ga je prvotno posredoval theSkyNet Avstralije; namreč Leda, Poluksova mati. Na podlagi prošnje IAU je bil nadomeščen 'Thestias', patronimik Lede, hčere Thestiusa. To je bilo zato, ker je ime 'Leda' že dodeljeno asteroidu in Jupitrovem satelitu.[22][23]

V katalogu zvezd v Calendariumu of al Achsasi al Mouakket, je ta zvezda označena kot Muekher al Dzira, kar se je v latinščino prevedlo kot Posterior Brachii, kar pomeni konec v taci.[24]

V kitajščini, 北河 (Běi Hé), kar pomeni Severna reka, se nanaša asterizem, ki ga sestavljajo Poluks, ρ Geminorum in Kastor.[25] Posledično je sam Poluks znan kot 北河三 (Běi Hé sān, slovensko Tretja zvezda Severne reke.)[26]

Fizične značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Z navideznim sijem 1,14[27] je Poluks najsvetlejša zvezda v svojem ozvezdju in je celo svetlejša od svojega soseda Kastorja (α Geminorum). Poluks je 6,7 stopinje severno od ekliptike, trenutno predaleč severno za okultacijo z Luno. Zadnja lunarna okultacija vidna z Zemlje je bila 30. septembra 116 pred Kristusom z visokih južnih zemljepisnih širin.[28]

Meritve paralakse s strani astrometrijskega satelita Hipparcos[29][30] postavljajo Poluks na razdaljo okrog 33,78 svetlobnih let (10,36 parskov) od Sonca.[1] To je blizu standardne enote za določanje zvezdnega absolutnega izseva (zvezdni navidezni sij kot gledan z 10 parskov). Tako sta Poluksova navidezni in absolutni sij kar blizu.[31]

Zvezda je večja od Sonca in ima dve[8] njegovi masi in skoraj devet njegovih polmerov.[10] Poluks je bil nekoč zvezda A tip glavnega niza podobna Siriju,[32] vendar je izčrpal svoj vodik v svojem jedru in se je razvil v zvezdo orjakinjo z zvezdno klasifikacijo K0 III.[4] Efektivna temperatura zunanje ovojnice te zvezde je okrog 4666 K,[10] kar leži na območju, ki proizvaja značilne zvezde tipa K oranžne barve.[33] Poluks ima projicirano rotacijsko hitrost 2.8 km·s−1.[12] Izobilje elementov, ki niso vodik in helij, kar astronomi imenujejo zvezna kovinskost je negotovo, z ocenami med 85 % in 155 % Sončevega izobilja.[10][34]

Staro oceno za Poluksov premer je leta 1925 izračunal John Stanley Plaskett z interferometrijo in znaša 13 mio. milj (20,9 mio. km) ali 18,5 Sončevih polmerov, kar je bistveno več od sodobnih ocen.[35] Sodobnejša ocena Navy Precision Optical Interferometera daje polmer 9,06 Sončevega.[9] Druga ocena, ki uporablja Poluksove spektralne črte, je izračunala 8,9 Sončevih polmerov.[36]

Dokazi za nizko raven magnetne dejavnosti izhajajo iz zaznavanja šibkih emisij rentgenskega sevanja orbitalnega teleskopa ROSAT. Emisije rentgenskega sevanja te zvezde so okrog 1027 erg s−1,kar je okvirno enako kot rentgensko sevanje Sonca. Magnetno polje z močjo pod 1 gavsa je bilo pozneje potrjeno na površju Poluksa; to je eno najšibkejših polj zaznanih na zvezdi. Prisotnost tega polja nakazuje, da je bil Poluks nekoč Ap zvezda z veliko močnejšim magnetnim poljem.[32] Zvezda izkazuje majhno amplitudo variacij radialne hitrosti, vendar ni fotometrično spremenljiva.[37]

Planetarni sistem

[uredi | uredi kodo]

Znanstveniki na podlagi meritev oscilacij radialne hitrosti domnevajo že od leta 1993, da je v orbiti Poluksa eksoplanet.[38] Obstoj planeta Pollux b je bil potrjen in napovedan 16. junija 2006. Pollux b naj bi imel po izračunih maso 2,3-krat večjo od Jupitra. Planet orbitira Poluks s periodo okrog 590 dni.[10]

Obstoj Poluksa b je sporen; možnost, da opazovane variacije radialne hitrosti povzroča zvezdna magnetna dejavnost ne more biti izključena.[11]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 van Leeuwen, F. (november 2007), »Validation of the new Hipparcos reduction«, Astronomy and Astrophysics, 474 (2): 653–664, arXiv:0708.1752, Bibcode:2007A&A...474..653V, doi:10.1051/0004-6361:20078357, S2CID 18759600{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Ducati, J. R. (2002), »VizieR Online Data Catalog: Catalogue of Stellar Photometry in Johnson's 11-color system«, CDS/ADC Collection of Electronic Catalogues, 2237: 0, Bibcode:2002yCat.2237....0D, doi:10.26093/cds/vizier, VizieR Cat. II/237/colors.
  3. 3,0 3,1 Howes, Louise M.; Lindegren, Lennart; Feltzing, Sofia; Church, Ross P.; Bensby, Thomas (23. april 2018), »Estimating stellar ages and metallicities from parallaxes and broadband photometry - successes and shortcomings«, Astronomy & Astrophysics, 622: A27, arXiv:1804.08321, doi:10.1051/0004-6361/201833280, ISSN 0004-6361
  4. 4,0 4,1 Morgan, W. W.; Keenan, P. C. (1973), »Spectral Classification«, Annual Review of Astronomy and Astrophysics, 11: 29–50, Bibcode:1973ARA&A..11...29M, doi:10.1146/annurev.aa.11.090173.000333
  5. Petit, M. (Oktober 1990), »Catalogue des étoiles variables ou suspectes dans le voisinage du Soleil«, Astronomy and Astrophysics Supplement (v francoščini), 85 (2): 971, Bibcode:1990A&AS...85..971P.
  6. Famaey, B.; in sod. (Januar 2005), »Local kinematics of K and M giants from CORAVEL/Hipparcos/Tycho-2 data. Revisiting the concept of superclusters«, Astronomy and Astrophysics, 430 (1): 165–186, arXiv:astro-ph/0409579, Bibcode:2005A&A...430..165F, doi:10.1051/0004-6361:20041272, S2CID 17804304
  7. Carney, Bruce W.; in sod. (Marec 2008), »Rotation and Macroturbulence in Metal-Poor Field Red Giant and Red Horizontal Branch Stars«, The Astronomical Journal, 135 (3): 892–906, arXiv:0711.4984, Bibcode:2008AJ....135..892C, doi:10.1088/0004-6256/135/3/892, S2CID 2756572
  8. 8,0 8,1 8,2 Hatzes, A. P.; in sod. (Julij 2012), »The mass of the planet-hosting giant star β Geminorum determined from its p-mode oscillation spectrum«, Astronomy & Astrophysics, 543: 9, arXiv:1205.5889, Bibcode:2012A&A...543A..98H, doi:10.1051/0004-6361/201219332, S2CID 53685387, A98.
  9. 9,0 9,1 9,2 9,3 Baines, Ellyn K.; Armstrong, J. Thomas; Schmitt, Henrique R.; Zavala, R. T.; Benson, James A.; Hutter, Donald J.; Tycner, Christopher; van Belle, Gerard T. (2017). »Fundamental parameters of 87 stars from the Navy Precision Optical Interferometer«. The Astronomical Journal. 155 (1): 16. arXiv:1712.08109. Bibcode:2018AJ....155...30B. doi:10.3847/1538-3881/aa9d8b. S2CID 119427037.
  10. 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 10,5 10,6 Hatzes, A. P.; in sod. (2006), »Confirmation of the planet hypothesis for the long-period radial velocity variations of β Geminorum«, Astronomy and Astrophysics, 457 (1): 335–341, arXiv:astro-ph/0606517, Bibcode:2006A&A...457..335H, doi:10.1051/0004-6361:20065445, S2CID 14319327
  11. 11,0 11,1 Aurière, M.; Petit, P.; in sod. (Februar 2021), »Pollux: A weak dynamo-driven dipolar magnetic field and implications for its probable planet«, Astronomy & Astrophysics, 646: A130, arXiv:2101.02016, Bibcode:2021A&A...646A.130A, doi:10.1051/0004-6361/202039573
  12. 12,0 12,1 Massarotti, Alessandro; in sod. (Januar 2008), »Rotational and Radial Velocities for a Sample of 761 HIPPARCOS Giants and the Role of Binarity«, The Astronomical Journal, 135 (1): 209–231, Bibcode:2008AJ....135..209M, doi:10.1088/0004-6256/135/1/209, S2CID 121883397
  13. »POLLUX -- Variable Star«, SIMBAD, Centre de Données astronomiques de Strasbourg, pridobljeno 14. januarja 2012
  14. Garrison, R. F. (december 1993), »Anchor Points for the MK System of Spectral Classification«, Bulletin of the American Astronomical Society, 25: 1319, Bibcode:1993AAS...183.1710G, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. junija 2019, pridobljeno 4. februarja 2012{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  15. »Pollux«, STARS, University of Illinois, UrbanaChampaign Campus, 2008, pridobljeno 29. maja 2009.
  16. IAU Working Group on Star Names (WGSN), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. junija 2019, pridobljeno 22. maja 2016.
  17. Bulletin of the IAU Working Group on Star Names, No. 1 (PDF), pridobljeno 28. julija 2016.
  18. »Homer's Hymn To Castor And Pollux by Percy Bysshe Shelley«, allpoetry.com, pridobljeno 13. aprila 2018.
  19. »An IAU Worldwide Contest to Name Exoplanets and their Host Stars«, NameExoWorlds, IAU, 9. julij 2014, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. septembra 2017, pridobljeno 14. januarja 2020.
  20. »NameExoWorlds«, nameexoworlds.iau.org, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. avgusta 2015, pridobljeno 13. aprila 2018.
  21. »Final Results of NameExoWorlds Public Vote Released«, NameExoworlds, International Astronomical Union, 15. december 2015, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. decembra 2017, pridobljeno 14. januarja 2020.
  22. »NameExoWorlds«, nameexoworlds.iau.org, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2018, pridobljeno 13. aprila 2018.
  23. »YOU helped name an exoplanet!«, TheSkyNet, 17. december 2015, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. maja 2018, pridobljeno 14. januarja 2020.
  24. Knobel, E. B. (Junij 1895), »Al Achsasi Al Mouakket, on a catalogue of stars in the Calendarium of Mohammad Al Achsasi Al Mouakket«, Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, 55 (8): 429–438, Bibcode:1895MNRAS..55..429K, doi:10.1093/mnras/55.8.429.
  25. (kitajsko) 中國星座神話, written by 陳久金. Published by 台灣書房出版有限公司, 2005, ISBN 978-986-7332-25-7.
  26. (kitajsko) 香港太空館 - 研究資源 - 亮星中英對照表 Arhivirano 2011-01-30 na Wayback Machine., Hong Kong Space Museum. Accessed on line November 23, 2010.
  27. Lee, T. A. (Oktober 1970), »Photometry of high-luminosity M-type stars«, Astrophysical Journal, 162: 217, Bibcode:1970ApJ...162..217L, doi:10.1086/150648
  28. Meeus, Jean (1997), Mathematical Astronomy Morsels (1st izd.), Richmond, Virginia: Willmann-Bell, ISBN 978-0-943396-51-4.
  29. Perryman, M. A. C.; Lindegren, L.; Kovalevsky, J.; in sod. (Julij 1997), »The Hipparcos Catalogue«, Astronomy and Astrophysics, 323: L49–L52, Bibcode:1997A&A...323L..49P
  30. Perryman, Michael (2010), »The Making of History's Greatest Star Map«, Astronomers' Universe, Heidelberg: Springer-Verlag, Bibcode:2010mhgs.book.....P, doi:10.1007/978-3-642-11602-5, ISBN 978-3-642-11601-8
  31. »The Brightest Stars«. 18. februar 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2013. Pridobljeno 2. avgusta 2024.
  32. 32,0 32,1 Aurière, M.; in sod. (september 2009), »Discovery of a weak magnetic field in the photosphere of the single giant Pollux«, Astronomy and Astrophysics, 504 (1): 231–237, arXiv:0907.1423, Bibcode:2009A&A...504..231A, doi:10.1051/0004-6361/200912050, S2CID 14295272{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  33. »The Colour of Stars«, Australia Telescope, Outreach and Education, Commonwealth Scientific and Industrial Research Organisation, 21. december 2004, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. marca 2012, pridobljeno 16. januarja 2012
  34. The abundance is determined by taking the value of [Fe/H] in the table to the power of 10. Hence, 10−0.07 = 0.85 while 10+0.19 = 1.55.
  35. Plaskett, J. S. (1922). »The Dimensions of the Stars«. Publications of the Astronomical Society of the Pacific. 34 (198): 79–93. Bibcode:1922PASP...34...79P. doi:10.1086/123157. ISSN 0004-6280. JSTOR 40668597.
  36. Gray, David F.; Kaur, Taranpreet (10. september 2019). »A Recipe for Finding Stellar Radii, Temperatures, Surface Gravities, Metallicities, and Masses Using Spectral Lines«. The Astrophysical Journal. 882 (2): 148. Bibcode:2019ApJ...882..148G. doi:10.3847/1538-4357/ab2fce. ISSN 0004-637X.
  37. Henry, Gregory W.; in sod. (september 2000), »Photometric Variability in a Sample of 187 G and K Giants«, The Astrophysical Journal Supplement Series, 130 (1): 201–225, Bibcode:2000ApJS..130..201H, CiteSeerX 10.1.1.40.8526, doi:10.1086/317346, S2CID 17160805.{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  38. A. P. Hatzes; in sod. (1993), »Long-period radial velocity variations in three K giants«, The Astrophysical Journal, 413: 339–348, Bibcode:1993ApJ...413..339H, doi:10.1086/173002.
Napaka pri navajanju: Sklic definiran v seznamu imenovan "Kunitzsch" ni uporabljen v vsebini (glej stran pomoči).