Polienski antimikotiki
Polienski antimikotiki so skupina protiglivičnih učinkovin, med katere sodijo na primer amfotericin B, nistatin in natamicin.
Zgradba[uredi | uredi kodo]
Molekula polienskih antimikotikov sestoji iz velikega obročnega sistema s številnimi konjugiranimi dvojnimi vezmi (zato se imenujejo polieni) na eni strani obroča in s številnimi hidroksilnimi skupinami na drugi strani. Pogosto je na molekulo vezana tudi d-mikozaminska struktura (vrsta aminoglukozida).[1] Konjugirane dvojne vezi značilno močno absorbirajo v UV/VIS območju elektromagnetnega spektra, kar je osnova za zaznavanje z UV/VIS-spektroskopijo in zaradi česar so običajno rumeno obarvani.
Izvor[uredi | uredi kodo]
Polienske antimikotike proizvajajo določene vrste streptomicet.
Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]
Poleinski antimikotiki se vežejo na ergosterol v celični membrani glivne celice in povzročijo, da membrana postane prepustna in posledično pride do celične smrti.