Pojdi na vsebino

Pokopališče Piran

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pokopališče Piran
Cimitero di Pirano
Vhodna veža pokopališča v Piranu

Občina Piran
Koordinati45°31′36.96″N 13°34′26.99″E / 45.5269333°N 13.5741639°E / 45.5269333; 13.5741639
Površina12214 m2
Zgrajeno1812
ArhitektPietro Gregoretti, Giuseppe Moso, A. Tamburlini (kipar), U. Carà (kipar) in drugi
Arhitekturni slogneogotika
UpravaJavno podjetje Okolje Piran, d.o.o.
LastnikObčina Piran
Uradno ime: Pokopališče Piran
Razglasitev31. avgust 2018
evid. št.27784[1]
Pokopališče Piran se nahaja v Slovenija
Pokopališče Piran
Geografska lega: Pokopališče Piran
Cimitero di Pirano, Slovenija

Pokopališče Piran (italijansko Cimitero di Pirano) je edino mestno pokopališče v Občini Piran. Služi za pokope prebivalcev mest in naselij v Občini Piran: Piran, Portorož, Lucija, Strunjan, Parecag, Seča in delno Sečovlje.

Pokopališče se nahaja na Arzah, na vrhu piranskega polotoka, izven mestnega obzidja, kjer se na začetku Ulice IX. korpusa odcepi cesta proti Fiesi.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Pokopališče leta 1910

Piransko pokopališče na Arzah, iz leta 1812, ki je bilo urejeno po načrtih arhitekta Pietra Gregorettija, je bilo razširjeno leta 1862, ko je bila zgrajena vhodna veža, stanovanje za čuvaja in leta 1863 neogotska kapela po načrtih arhitekta Giuseppeja Mose. Leta 1936 so zaradi pomanjkanja grobnih mest zgradili kostnico. Na zgodovinskem delu pokopališča, obdanega s kamnitim zidom, so med cipresami grobnice starih piranskih družin, grobovi pomorščakov in tudi vojaški grobovi.[2]

Širitve pokopališča in modernizacije

[uredi | uredi kodo]
Kapela sv. Mohorja in Fortunata, zgrajena leta 1863

Z rastjo naselij v Občini Piran je število prebivalcev začelo iz leta v leto naraščati. Na pokopališču je začelo primanjkovati prostora za pokope, zato je bilo tekom desetletij večkrat prenovljeno in povečano. V šestdesetih letih 20. stoletja so nove prostore za pokope pridobili z razširitvijo otroškega dela pokopališča. Leta 1965 so v vstopni veži, kjer je bilo dotlej stanovanje in delavnica čuvaja pokopališča, uredili dve mrliški veži in preuredili prostor za pokojnike (mrtvašnico). Postopoma so sledile nove razširitve, in sicer v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih minulega stoletja.

Med posebnostmi pokopališča velja omeniti skupno betonsko grobnico, zgrajeno leta 1995, po vzorcu tržaške. Razširitev pokopališča je ponovno sledila v letih 2006 in 2010. Zadnja razširitev in s tem pridobitev 104 novih pokopnih mest, je bila opravljena leta 2010. Leta 2012, ob dvestoti obletnici pokopališča in stopetdesetletnici izgradnje vhodne veže, je bila prenovljena mrliška vežica. Ob tem je bil urejen tudi prostor za pogrebce in obiskovalce pokopališča. Sedaj ima pokopališče več sto pokopnih mest, več sto žarnih niš in tržaško grobnico z več kot dvestotimi mesti za pokop. Skupno ima celotno pokopališče (stari in novi del) 3595 pokopnih prostorov.[3]

Vpis med evropsko pomembna pokopališča

[uredi | uredi kodo]
Oznaka Združenja evropsko pomembnih pokopališč

Združenje ASCE (Association of Significant Cemeteries in Europe), ki sedaj povezuje več kot 130 pokopališč iz 167 mest in 28-ih držav, je največja organizacija v Evropi, ki si prizadeva ohranjati pokopališča kot pomemben del kulturne, zgodovinske in umetnostne dediščine.[4] Simbolno potrdilo o članstvu in vpisu pokopališča Piran na seznam pomembnih pokopališč v Evropi, je bilo Okolju Piran predano v Tartinijevi hiši v Piranu, uradna slovesnost in podelitev pa je bila v septembru 2025, v Dresdnu.[5][6]

Pomembni ljudje

[uredi | uredi kodo]
  • Antonio Sema - italijanski učitelj, komunist in antifašist
  • František Čap - filmski režiser, scenarist in montažer češkega rodu
  • Enrico Fonda - italijanski slikar
Napisna ploščica režiserju Františku Čapu, pokopanemu v grobnici družine Petronio

Dostop

[uredi | uredi kodo]

Javno podjetje Okolje Piran izvaja prevoze na liniji Fornače - Pokopališče Piran.

Avtobusna linija Fornače - Pokopališče Piran

[uredi | uredi kodo]
relacija zimski obratovalni čas
1. september - 30. junij		 poletni obratovalni čas
1. julij - 31. avgust
Fornače – Pokopališče Piran V 9.16 - 9.25 & 11.01 - 11.10

Legenda:

  • V - vozi vsak dan

Parkiranje

[uredi | uredi kodo]

Za invalide je urejenih nekaj parkirnih mest pri vhodu na pokopališče in na parkirišču.

Obiskovalcem je namenjeno parkirišče pri upravni stavbi komunalnega podjetja (JP Okolje Piran) ali za manjša vozila parkiranje v parkirni hiši Arze, pod to stavbo (oboje plačljivo).

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 27784«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 27784«. Pridobljeno 7. julija 2025.
  3. ↑ »Pokopališče Piran (1812 - 2025)«. Pridobljeno 7. julija 2025.
  4. ↑ »Združenje evropsko pomembnih pokopališč«. Pridobljeno 7. julija 2025.
  5. ↑ »Piran uradno član prestižnega združenja pokopališč ASCE«. september 2025.
  6. ↑ »Piransko pokopališče postalo del evropske kulturne dediščine«. 1. julij 2025. Pridobljeno 7. julija 2025.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Paliaga Janković, Daniela; Manzin, Alberto (2024). Raccontare Pirano: contributi per far conoscere meglio la nostra città / Pripovedovati o Piranu: prispevki za boljše poznavanje našega mesta (v italijanščini in slovenščini). Piran/Pirano: Comunità autogestita della nazionalità italiana /Samoupravna skupnost italijanske narodnosti. COBISS 215303427. ISBN 978-961-96701-2-5.
  • Kladnik, Darinka (2003). Vsa slovenska mesta. Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana. COBISS 127257088. ISBN 961-91035-1-3.
  • Senčar, Polona (1999). Piran, turistični vodnik. Občina Piran, lokalna turistična organizacija. COBISS 99851520.
  • Pahor, Miroslav; Mikeln, Tone (1972). Piran, kratek zgodovinski pregled; ogled mesta v 6 itinererjih. Zavod za turizem, Portorož. COBISS 32254977.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pokopališče_Piran&oldid=6743758«