Pogovor o Wikipediji:Dogovori o poimenovanju

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Polna vs. kratka imena[uredi kodo]

V dogovorih zdaj malo dvoumno piše, da naj vzamemo polno ime, če ne vemo katero je najpogostejše, nato pa navaja primere iz tujih narodov (Madžare, Ruse, Američane). PMSM se moramo tu držati slovenskih navad. Iz časopisov domnevam, da se pogosteje zapisuje krajše ime:

Če smo za Angloameričane v dvomih, si lahko pomagamo z angleško Wikipedijo. Seveda bo v prvih treh besedah članka zapisano tudi patronim ali drugo ime, popolnoma isto kot doslej, le ime članka naj bo takšno, ki bi ga človek z veseljem napisal v iskalnik. Kaj menite - posebej še XJam, ki pri biografijah opravlja herojsko delo, pa tudi drugi? --romanm 23:24, 11 avg 2004 (CEST)

Jaz te popolnoma razumem. Razumem pa npr. tudi Heretika, ki se je lepo potrudil, in pri vseh navedbah osebnostih dodajal vsa (polna) imena. To je načeloma enciklopedija. Od Jelcina do Clintona res vsi najbolj poznajo njihova 'skrajšana' imena, je pa tistih drugih še več, tako, da se mi zdi, je vseeno najboljše uporabljati polno ime, kjer tudi ležijo članki, vse ostalo pa so preusmeritve, npr. Euler, Gauss, Carl Gauss in ne Carl Friedrich Gauss. Če je npr. dogovor takšen, potem vsakdo ve, kako naj tvori članek. Če ga ni, pa v bistvu ne veš kaj natančno narediti. Sam težko potem dokončno razsodim, pravim le, da sem se podobno kot Heretik držal dolgih imen, pa tudi pri obletnicah sem dodajal viteške, plemiške nazive, vzdevke, npr. Iven Carl »Kinch« Kincheloe mlajši. Po tvojem, Roman, bi moral biti pod »Iven Kincheloe, jr.«, ali nekaj takšnega. Za nekatere ljudi to ni težko narediti, vendar je veliko, zlasti Američanov in Rusov, katerih eno ime nikakor ne zadostuje. So tudi primeri, ko niti dva imena ne zadostujeta - npr. Jean-Felix Picard (astronom) in Jean-Felix Picard (znanstvenik), ipd. --XJam 23:34, 11 avg 2004 (CEST)

Poleg te dileme bi bilo tudi dobro zapisati še kaj o slovenjenju tujih imen, da ne bomo imeli zmešnjavo zmešnjave. Najprej seveda še enkrat povem, da se strinjam s teboj, Roman, glede polnih oziroma kratkih imen. Teh nekaj znanih, ki sem jih jaz tvoril, ni problem prestaviti - Gagarin, Vladimir Komarov (ki so znani), drugi pa naj bodo na dolgih imenih, npr. še malo manj ali pa nič znani drugi sovjetski (ruski) kozmonavti Jevgenij Vasiljevič Krunov, Aleksej Stanislavovič Jelisejev, vendar Valerij Bikovski in ne »Valerij Fjodorovič Bikovski«. Upam spet, da je Bikovski znan vsaj polovico tako kot sta Gagarin in Komarov.

Dodal bi še dogovor o zapisovanju npr. indijskih, japonskih, kitajskih, etiopskih imen, (za imena mezoameriških civilizacij ne vem več) ki jih, kolikor vem, slovenimo - pa še kakšnih. Havajskih in še kakšnih eksotičnih, menda ne slovenimo in pišemo kar 'engleski kao što oni govore'. Upam, da sem kolikor toliko v redu posredoval svoje misli in, da sem ti, Roman, odgovoril. »Močeradovec« je pa huda reč. Močeradovec in gandža - to ni zame - imam vseeno raje en dober 'tem(e)n laški pir'. Ajd. --XJam 00:17, 12 avg 2004 (CEST)

Glasba[uredi kodo]

Kaj narediti pri glasbenih skupinah? Roman, ti si zapisal npr. Nirvana (glasbena skupina), sam pa sem menda nekaj povezav tvoril kot Mars (skupina). Verjetno je tvoj predlog boljši, ker je teh skupin načeloma lahko več. Ta članek se mi poleg slogovnega priročnika zdi izredno pomemben za celotno wikipedijo, res. Kot nekakšen mali slovenski pravopis. Včeraj sem na primer bral en prispevek enega Rusa o pisanju dolgih vezajev v ruščini kratkega vezaja (-), lepo rusko besedilo nikakor ne pozna. Tako se mi zdi, da če pišemo te smernice, nikakor nismo malenkostni. --XJam 23:39, 11 avg 2004 (CEST)

Seznami[uredi kodo]

Roman, ena izjema je kar se tiče seznamov »Xov«. Na primer države sveta. Kaj pa, recimo, angleški izraz »timeline«? Prej sem imel članek »časovni seznam vesoljskih odprav s človeško posadko«, potem pa sem ugotovil, da je to 'butast' izraz in sem prestavil v časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko. Ali je to v redu? Zmedel me je angleški naslov članka List of human spaceflights chronologically. Torej »chronological list«, oziroma po njihovem kar »timeline«. Tudi oni niso dosledni, ker bi PMSM moralo biti »Timeline of human spaceflights«. Teh »timeline-ov« (»časovni pregled«) bo nastalo tudi malo morje. Potem je tu še en podoben pojem »timescale«. Na primer Geologic timescale. Prevedel sem to v geološka zgodovina - kakor se mi zdi, da to pri nas obravnavajo. Ali je tudi to v redu? --XJam 00:03, 12 avg 2004 (CEST)

Ne vem - še nimam mnenja. Enkrat bi se bilo res dobro dobiti v živo in stvar podebatirati v čim širšem krogu. Za razliko od Britanskega imperija "nad katerim sonce nikoli ne zaide" imamo mi to prednost, da je Slovenija majhna in si to lahko privoščimo. --romanm 00:32, 12 avg 2004 (CEST)
Timescale se ponavadi prevaja kot časovna lestvica, kolikor je meni znano. --Yerpo 18:10, 10 marec 2007 (CET)

Princesa Diana[uredi kodo]

Kolikor vem iz vsakdanjega življenja je bila valižanska princesa Diana pri nas najbolj znana pod imenom »Princesa Diana«. Našel pa sem še nekaj drugih imen na drugih wikipedijah:

Ali bo »princesa Diana« v redu? --xJaM 02:08, 13 okt 2004 (CEST)

Po mojem bo. --romanm (pogovor) 23:16, 13 okt 2004 (CEST)

Moj problem z imeni[uredi kodo]

Sedaj urejam Nobelovce in ima vsak več osebnih imen. Prebral sem to diskusijo, pa si nisem čisto na jasnem. Seveda problem ni samo z Nobelovci (ali nobelovci?). Vsekakor se strinjam da mora biti članek opremlejen z vsemi imeni, plamiškimi nazivi, jr., VI, ... Vendar že jaz imam včasih problem, da pravilno vnesem (polno) ime nekoga, ki sem ga obdelal. Misliti moramo tudi na tiste, ki bodo v Wikipediji samo iskali informacije (saj zato pa delamo). Ti bodo imeli še več problemov. Predlagam da vse slavne osebe dobijo tudi preusmeritvene strani, vsaj z imenom, nekatere pa še z "svetovno" znanimi vzdevki (Ike). Janez Novak 16:26, 31 okt 2004 (CET)

Da, saj to že počnemo (npr. Tito). MMG, "nobelovci", z malo. --romanm (pogovor) 22:14, 31 okt 2004 (CET)
Hvala, nisem kaj dosti preverjal gesel. Za vse "Moje" nobelovce bom dodal povezave z priimkov.

Janez Novak 22:35, 31 okt 2004 (CET)

Meni se sicer to preusmerjanje iz priimkov ne zdi toliko smiselno, ker bomo težko našli le eno osebo s tem priimkom. Seveda npr. Euler, Stalin, Hitler so najbolj znani - kaj pa npr. Fischer. PMSM jih je malo morje, ki si zalužijo članke v wikipedijah. --xJaM 22:55, 31 okt 2004 (CET)

Slog pri obletnicah[uredi kodo]

Še naslednje, da razčistimo:

Na straneh o obletnicah smo imeli pri navajanju nobelovih nagrajencev naslednji slog - primer:

Mislim, da je slog uvedel Roman, potem pa smo ga nekako sprejeli vsi.

Janez je uvedel še naslednjo obliko - primer:

Sam nisem spreminjal njegove oblike, bi pa rad, da se dogovorimo, katero bi uporabljali za vnaprej. --xJaM 22:46, 31 okt 2004 (CET)

Starejšo in krajšo. Sloga sicer nisem uvedel jaz, pač pa najbrž Heretik. Sam bi rekel celo samo:
Moj argument (ki sem ga enkrat že povedal, pa - da se milo izrazim - ni ravno doživel aklamacije) je, da ne sme biti preveč stvari poudarjenih, sicer ni poudarjeno nič (in povezave so poudarki). --romanm (pogovor) 22:58, 31 okt 2004 (CET)
Sicer se strinjam z vama (manj je več), sploh pa človek vse pove v članku in gre v bistvu za podvajanje; edini pameten protiargumant je, če kopiram del članka, so povezave že notri, če pa članka še ni, potem še ni podvajanja. --AndrejJ 23:14, 31 okt 2004 (CET)
Ja, vendar smo sedaj že pregloboko zabredli, da bi vse spet nazaj spreminjali. Razen če ne. --xJaM 23:16, 31 okt 2004 (CET)
No, vsega nazaj seveda ne bi spreminjali saaami (mislim - ljudje). ;-) --romanm (pogovor) 23:25, 31 okt 2004 (CET)

Se bom seveda prilagodil obstoječi verziji. Janez Novak 22:57, 31 okt 2004 (CET)

Bom, potem popravil pri Fisherju, če se strinjaš. Se mi pa zdi sicer tvoja različica še toliko boljša (čeprav je malo daljša), ker natančno pove (brez klikanja) za katero NG gre. --xJaM 23:16, 31 okt 2004 (CET)

Odlikovanja[uredi kodo]

V kratkem načrtujem serijo člankov o odlikovanjih, pa me zanima vaše mnenje glede poimenovanja. Za veliko večino odlikovanj ne obstaja uradni slovenski prevod, zato tu pride do problema. Ko sem šel malo po drugih WP (najbolj po :de, :en in :fr), sem opazil, da se nekako držijo originalnega naziva odlikovanja. To bi naredil tudi tukaj, saj je nekatere imena težko posloveniti. Nekaj najbolj znanih pa bo seveda pod slovenskim imenom (npr. škrlatno srce, legija časti, srebrna zvezda, bronasta zvezda,...). Ali se s tem strinjate? LP, --Klemen Kocjančič 23:52, 13 maj 2005 (CEST)

Anyone? LP, --Klemen Kocjančič 22:10, 14 jun. 2005 (CEST)

Nimam močnega mnenja, v prevodu: v redu. --AndrejJ 07:11, 15 jun. 2005 (CEST)
Moje mnenje poznaš, ali ne. Beri (z levim očesom): če ni drugače, prisilno prevedi v slovenščino. 8-) MMG, tudi sam imam težave z nekaterimi izrazi - še posebej z 'ekstravagantnimi' in 'super'zbitimi' skoraj neprevedljivimi (v istem obsegu) angleškimi izrazi kot sta npr. Earth-crossing asteroid (ECA) in Earth-crosser asteroid. Saj se da prevesti na 'asteroid, ki se približa Zemljini tirnici/prečka Zemljino tirnico' (APZT/APZT - tudi kratici sta v obeh jezikih enaki - tako, da se lahko skuje še naprej /APriZeT/ in /APreZeT/), vendar kdo bo to uporabljal? Ali naj potem v tekstu uporabljam, podobno kot boš ti Klemen pri medaljah, 'Francu Imavseju je priletel drobec Earth-crosser asteroida...? --xJaM 17:54, 15 jun. 2005 (CEST)

Naslovi filmov[uredi kodo]

Kako bi bilo najboljše poimenovati filme (in podobno), ki so bili večrat posneti v različnih letih. Zgled je npr. Titanik (1997 film). Sam sem pisal (in drugod - vendar, če se dogovorimo, lahko nazaj popravim) »Titanik (film 1997)«. Prva enačica je morda boljša, ker tako uporablja en: WP, je pa vprašanje, če je slogovno (beri slovnično) ustreznejša. --xJaM 6 julij 2005 02:02 (CEST)

Meni se zdi varianta »Titanik (film 1997)« boljša. Pa ne bom "penil" če bo izbrana druga možnost. --Janez Novak 6 julij 2005 10:48 (CEST)
Tudi meni se zdi po občutki 'boljša'. Tudi jaz ne bom penil. Še natančneje bi bilo verjetno »~ (film iz leta 1999)« - to pa je verjetno predolgo. --xJaM 6 julij 2005 12:11 (CEST)
Se strinjam glede dolžine gesla. Ne pišimo v gesla romanov in novel (tudi črtic ne!). --Janez Novak 6 julij 2005 12:16 (CEST)
Kaj pa »Titanik (film, 1997)« ali »Titanik (film iz 1997)«? --romanm (pogovor) 6 julij 2005 13:27 (CEST)
Tudi zelo v redu. Če lahko izbiram, bi izbral »Titanik (film, 1997)«. --xJaM 6 julij 2005 13:30 (CEST)
Zdi se mi OK. vendar bo Klemen zahteval pisanje "Titanik (film iz leta 1997)". --Janez Novak 6 julij 2005 13:35 (CEST)
Ne, saj ne bo. Prav tako se je strinjal, da se kategorije (s pomočjo kakšnega (ro)bota) »Rojeni v letu X« spremenijo v »Rojeni leta X«. --xJaM 6 julij 2005 15:26 (CEST)

Dogovori glede nesreč/terorističnih napadov[uredi kodo]

Kako naj bi poimenovali članke o raznih nesrečah (od naravnih do letalskih) ter o terorističnih napadih? :En ima v smislu datum kraj opis. Kako naj bi imeli mi? LP, --Klemen Kocjančič 09:04, 1 avgust 2005 (CEST)

Lahko daš kakšen primer? --xJaM 23:34, 1 avgust 2005 (CEST)

Npr. 7 July 2005 London bombings. Kako bi mi poimenovali - Teroristični napadi 7. julija 2005 v Londonu? Bi bilo tako OK? LP, --Klemen Kocjančič 23:41, 3 avgust 2005 (CEST)

Jaz sem za Bombni napadi v Londonu. Teror in ostali izmi naj gredo na smetišče zgodovine. Kdor se je pognal v zrak, gotovo ima tehten razlog in mi ga ne moremo soditi. Lahko se samo vprašamo, zakaj in kako smo ga prisilili v to dejanje - in po mojem mnenju je bil to tudi njegov namen - da se za začetek vsaj vprašamo. 217.72.84.32 00:34, 4 avgust 2005 (CEST)

Se strinjam s predlogom brezimnega uporabnika. Sem pa mnenja, da je treba dodati datum v naslov - torej Bombni napadi 7. julija 2005 v Londonu. Lahko damo datum tudi v oklepaj na konec. lp, --matijap | pogovor 00:51, 4 avgust 2005 (CEST)

Tikanje vs. vikanje[uredi kodo]

Kakšen je dogovor (če sploh tak obstaja), glede vikanja/tikanja v programju, predlogah, usmeritvah,...? LP, --Klemen Kocjančič 22:27, 17 oktober 2005 (CEST)

Kot se je nekoč izrazil Primož: »Za računalnik sem gospod in pričakujem, da me bo vikal.« --romanm (pogovor) 22:40, 17 oktober 2005 (CEST)
Jaz sem strogo za vikanje. --matijap | pogovor 23:03, 17 oktober 2005 (CEST)
Računalnik naj me vika, občestvo pa ne, glede na to, da se vsi tikamo. Predloge itd. - so to sporočila računalnika ali občestva? --Eleassar pogovor 23:06, 17 oktober 2005 (CEST)

Npr. Matija je tako popravil predlogo otheruses, a ukaze na straneh zgoraj imamo na ti (briši, zaščiti,...). MMG »Glej tudi« bi moral biti potem »Glejte tudi«? Če je tako, bom poslal čez bota, da to ustrezno popravil. Glede predlog: obstaja več vrst predlog: splošne (ala opozorila; vikanje) in zasebne (na :en obstaja kopica uporabnikov z osebnimi predlogami; predvsem za pozdrave -> tikanje)? LP, --Klemen Kocjančič 23:16, 17 oktober 2005 (CEST)

Počasi z botom, vendar! Računalnik naj me wika, občestvo pa prav tako, dokler ga ne poznam. Tikanje dovolim šele na pogovornih straneh, v nagovoru anonimnem obiskovalcu spletišča nikakor ne. In še na pogovornih straneh me boš težko pripravil do tega, da bom tikal bivše profesorje, če slučajno kak zaide sem. Ukazi »briši«, »zaščiti« so ukazi uporabnika računalniku (tj. sistemu MediaWiki), ki pa ga uporabnik, jasno, tika. Obratno pa ne. --romanm (pogovor) 23:21, 17 oktober 2005 (CEST)

Sprememba »Glej tudi«->»Glejte tudi« je v skladu z Matijevo spremembo; ali ne (poenotenje)? LP, --Klemen Kocjančič 23:27, 17 oktober 2005 (CEST)

Mislim, da. Včasih sem bil sicer tako pisal, vendar sem se potem podredil že utečenemu slogu večine. --matijap | pogovor 15:40, 18 oktober 2005 (CEST)
Roman je še najnatančneje razložil, kako je s tem. Česar tudi jaz predvsem ne želim, je hitenja z botom. Edino glede »uredi stran« ne vem, kaj je bolj primerno. Zanimivo se mi zdi, da imajo v nemški wikipediji samo tikanje (oziroma vsaj moj prvi vtis je tak). --Eleassar pogovor 12:27, 18 oktober 2005 (CEST)

Ali se zdaj stvar poenoti ali ne? Malo se mi zdi čudno, da je isti "ukaz"/napotitev na istem članku sprva v vikalni nato pa v tikalni obliki. LP, --Klemen Kocjančič 11:04, 19 oktober 2005 (CEST)

Glede vikanja in tikanja med "mesenimi" bitji imenovanimi tudi "ljudje" in "mašinami" mora po meje potekati jasna razmejitev Ti/Vi.
Ko so kolegi v bivši službi napisali prvi interaktivni program sem pred tem da bi razmišljal o ostalih definicijah v teh programih (na primer Y/N ali D/N) najoločnejše protestiral proti temu da me ona neumna kišta tika. Jaz (in vsi ostali) sem tu GOSPODAR ona kišta pa je SUŽENJ.
Hitro sem se navadil temu da se sodelavci (aktivni Wikipedisti), ki se ne poznamo tikamo. Sem pa imel na začetku s tem nekaj problemov. Namreč v odnosih z uporabniki sem se navadil, da se začnem praviloma tikati šele po nekaj časa sodelovanja. Ker na to nisem pazil od začetka me tikajo (in seveda jaz njih) nekateri za katere smatram da bi bilo bolje da bi ostali na odmaknjenem Vi.
Ni mi jasno kaj naj počenemo (Ti/Vi) z uporabniki, ki se niso predstavili na svoji strani (vsaj minimalno - ne rabimo EMŠO in vseh številk bančnih računov).
Sem pa imel že na začetku pomisleke glede "Glej tudi" ali "Glejte tudi". Ta informacija je namenjena predvsem pasivnim Wikipedistom in jih tako v bistvu "mašina" tika.
In kaj predlagam? Ne vem in besen na ne sebe sem zato. Morda pa bo to razmišljanje le k čemu pripomoglo? Pa ne pošiljajmo prehitro raznih programov (ne vem zakaj se imenujejo boti) za urejanje.
Samo z dobrimi željami za našo Wikipedijo Vaš (množina!) --Janez Novak 13:01, 19 oktober 2005 (CEST)

Plemiški nazivi[uredi kodo]

Trenutno še nimamo dorečeno, kako naslovimo članke o plemičih, katerih plemiški nazivi so del njihovega imena. Na :en uporabljajo poln zapis, kot je v navadi v državah, ki dovolijo uporabo plemiških nazivov skupaj z imenom. Ker Slovenija ne dovoljuje uporabe plemiških nazivov kot del osebnega imena, kako bomo rešili ta problem? LP, --Klemen Kocjančič 10:48, 2 november 2005 (CET)

Pri razmišljanju o tem problemu je potrebno upoštevati tudi da je veliko držav ob koncu 1. svetovne vojne (Avstrija, Nemčija, ...) ali že prej (Francija, ...) vrgla plemiške nazive na "smetišče zgodovine". Ne posnemajno rumenega tiska, ki obožuje škandale "plemenitih". --Janez Novak 11:48, 2 november 2005 (CET)

Janez, če ima nekdo naziv, mu ga ne moreš vzeti, ne glede na to kakšno je tvoje mnenje o nazivih. Po drugi strani, pa tudi nič ne moreš, če si nekdo v osebno ime doda Plemeniti, po ustavi ima pač pravico do tega ...

Churchill ima recimo na en:Churchill pol metra nazivov:

The Right Honourable Sir Winston Leonard Spencer-Churchill, Order of the Garter, Order of Merit, Order of the Companions of Honour, Fellow of the Royal Society, Queen's Privy Council for Canada.

--AndrejJ 13:20, 2 november 2005 (CET)

Angleži in še nekateri niso ukinili plemiških nazivov. Naj jim bodo v čast in slavo! Poleg "plemenitega" so tudi mekateri Avstrijci in Nemci spremenili priimke in v primek dodali razne "von", "graf", .... Naj imajo veselje oni in rumeni tisk. --Janez Novak 13:37, 2 november 2005 (CET)

v kontekstu plemičev na slovenskih tleh (zgodovinsko) so stvari dorečene - zdaj jih pa takoalitako nimamo, razen Padalca, seveda (no, mogoče je še kdo, pa si tega ni dal na osebno izkaznico) --Ziga 17:49, 2 november 2005 (CET)

Mislim, da je Zmago Jelinčič to dodal kot svoj drugi priimek, tj. »Zmago Jelinčič Plemeniti«, ne kot plemiški naslov. --romanm (pogovor) 18:52, 2 november 2005 (CET)
Drži, Padalec je spremenil priimek.

Jih je še nekaj, na primer pred časom je bil na TV nekdo iz protokola. ki je razložil, da je vitez, pa še kakšnega takega ptička se bi našlo. --Janez Novak 18:23, 2 november 2005 (CET)

Tikanje vs. vikanje drugič[uredi kodo]

Glede, da je več uporabnikov povedalo, da so za vikanje s strani računalnika: ali v to poglavje sodi tudi Glej tudi/Glejte tudi? Če sodi, bom popravil. Prosil bi za kratke odgovore z utemeljitvijo in ne monologov brez rešitve. LP, --Klemen Kocjančič 22:44, 23 november 2005 (CET)

Meni je Glej tudi čisto ok, nekakšna stalna besedna zveza. Ampak če se bomo odločili za striktno vikanje, me ne bo preveč motilo. --Tone 22:49, 23 november 2005 (CET)
O tikanju in vikanju je bilo govora že tudi pred kar nekaj časa. Že tudi med nastajanjem prevoda slovenskega prevoda vmesnika za MediaWiki. Tedaj sem (predvsem od Romanovega in Primoževega pisanja) zarazumel kot je malo zgoraj zapisal Roman, o ukazih uporabnika računalniku ipd. Pri ukazu »prestavi«, oziroma kot je nedavno predlagal Eleassar »preimenuj«, je morda lahko dvomljivo - saj se lahko človek vpraša ali gre za ukaz računalniku ali gre za dejanje uporabnika (po katerem bi potem bil ukaz v vikalni obliki). Tudi meni so, kakor Tonetu, »Glej tudi« in podobne (ala »Uredi/te stran« ipd.) čisto v redu. Če pa bo prišlo do poenotenja, me tudi ne bi motilo, čeprav osebno raje vidim, da ni tako velike ločnice med tikanjem in vikanjem - vsak glede računalniških uporabniških vmesnikov. Še dobro tudi, da slovenščina (predvsem v sodobnem času) uporablja le ti dve obliki (ne še več npr. onikanja) ali še kakšno drugo obliko (kot npr. amharščina). Če lahko ti 'mašino' tikaš in tudi, če ti ukazi govorijo na 'ti' (in se pri tem strinjam z Janezom, ko pravi, da so informacije namenjene predvsem pasivnim Wikipedistom in jih tako v bistvu »mašina« tika.), se ti vsekakor 'fino' zdi. Tikanje PMSM kaže tudi na eno od osnovnih temeljev same Wikipedije - torej njeno odprtost. Upam, da je bilo dovolj nemonološko povedano. --xJaM 23:10, 23 november 2005 (CET)

Pravilo slovenskega prostora[uredi kodo]

Na mestu bi bilo pravilo, po katerem bi bile (zgodovinske) teme ((MVAC) in drugi naslovi) najprej povezane na slovenski (zgodovinski) prostor, za ostale pa bi naredili razločitev. -Ferdi 07:02, 18 april 2006 (CEST)

Dvojezičenje predlog[uredi kodo]

Glede na pogovor pod lipo, predlagam, da se doda naslednje besedilo. Verjetno ga bo treba še malo obdelati.

»Predloge naj imajo slovenska imena. Če so skopirane iz projektov v tujih jezikih, naj bo njihovo ime prevod tujega imena in tuje ime preusmeritev nanj. Parametri izvorno slovenskih predlog naj bodo slovenski. Predloge v tujem jeziku naj imajo dvojezične parametre (to dosežemo z uporabo m:ParserFunctions, zgled je Predloga:Test-information), ali pa naj bodo parametri v tujem jeziku in ob njih prevod znotraj komentarjev tipa <!-- -->.«

--Eleassar pogovor 12:11, 29 april 2006 (CEST)

Sem proti temu, da bi bilo prevajanje argumentov obvezno. Predloge v tujem jeziku smo svoj čas posvojili ravno zato, da lahko z nič truda takoj uporabimo programersko ali oblikovalsko znanje drugih narodov. Če jih bomo prevajali, s tem vizualno ne bomo dosegli nič, le dela bo več. Se pa seveda strinjam in me bo veselilo, če bom videl, da se komu ljubi odvojezičiti npr. taxobox in druge predloge. --romanm (pogovor) 15:04, 29 april 2006 (CEST)

Ne vem, če se prav razumeva. Lahko bi dvojezičili ali pa na strani predloge (v imenskem prostoru Predloga: ) ob parametru dodali le komentar <!-- -->, v katerem bi zapisali slovensko ime parametra. To PMSM ni veliko dela, bo pa tisti, ki ne zna tujega jezika, razumel pomen parametrov. --Eleassar pogovor 15:08, 29 april 2006 (CEST)

Sem zelo za takšno priporočilo, ne pa tudi za takšno pravilo. --romanm (pogovor) 15:12, 29 april 2006 (CEST)
Se strinjam z Romanom. Trenutno sistem olajša delo pri člankih, ki temeljijo oz. imajo vključene predloge, kjer lahko samo s copy&paste dodamo celotno predlogo; drugače bi pa morali vse prevajati in je tako čisto vseeno, če imamo enako/isto predlogo kot na drugih WP. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 15:14, 29 april 2006 (CEST)
Kdaj smo sprejeli dogovor, da je potrebno slovenjenje imen predlog, ki ga je Eleassar tu dodal? Iz zgornjega razgovora je razvidno, da sta dva za priporočilo in ne za pravilo. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 19:37, 2 junij 2006 (CEST)

Kolikor sem razumel razpravo, je bilo sporno glede slovenjenja parametrov in ne predlog. Roman je zapisal: »Sem proti temu, da bi bilo prevajanje argumentov obvezno«. Sicer pa je res najboljše, da se doda pri specifičnih določilih {{smernica}} in ne {{pravilo}}. Tako imajo narejeno tudi na en: --Eleassar pogovor 19:43, 2 junij 2006 (CEST)

Razlog za čimvečjo podobnost izvirniku je čisto praktičen: če lahko uporabiš neposredno angleško predlogo (npr. taxobox) in jo nespremenjeno uporabiš, je to dobro. Načeloma mi je vseeno, kako se ji reče pri nas, če mi ni treba razmišljati o tem, ko jo uporabljam, in me ne bo nihče prepričeval, da ji moram reči drugače. To je ena taka stvar, kjer je bolje manj kot preveč pravil. --romanm (pogovor) 00:17, 5 junij 2006 (CEST)
Meni se to prestavljanje predlog zdi popolnoma nesmiselno, saj se s tem dela nepotrebna preusmeritev, ki vpliva na hitrost prikazovanj. Poleg tega je do zdaj nekako veljalo, da če predlogo prevzamemo po drugi WP, uporabimo njihovo ime (večinoma :en), tako da je bil že iz naslova razviden vir, s tem pravilom pa se popolnoma uniči ta dogovor. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 01:01, 5 junij 2006 (CEST)
Da zaključimo s tem:
  1. To je Wikipedija v slovenskem jeziku.
  2. Programje pri prestavljanju v veliki večini samo popravi povezave, da kažejo direktno na predloge. Kjer temu ni tako, se popravi samodejno s prvim naslednjim urejanjem. Glej m:Help:Job queue. Tam so sicer omenjene samo kategorije, vendar velja enako tudi za preusmeritve.
  3. Vir navedeš v povzetku urejanja + dodaš interwikije. Tako kot pri člankih.
--Eleassar pogovor 14:37, 6 junij 2006 (CEST)
Hm, hitro to zaključimo. Na eni strani ne razumem Klemna, da je proti slovenjenju imen predlog, saj je, se mi zdi, sam začel s slovenjenjem čisto programskih ukazov alias image: in kasneje z robotom tudi categories: itd. Tudi sam sem glede tega konzertativen in se strinjam z Romanom in Klemnom, vendar je očitno Eleassar stvar zaključil. To je prav, vendar nam je s tem nakopičil več dela. Če bo to daljnosežno smiselnejše, tudi prav. Poleg tega se bo izgubila preglednost, saj bo presek množice angleških predlog in slovenskih sedaj večji. Človek bi se lahko samo s poimenovanjem programskih orodij ukvarjal, in čisto pozabil na vsebino ... Nikolaj Pečenko je v članku o Wikipediji v Monitorju zapisal, da je težko urejevati v urejevalski škatli. Z malo morjem predlog je to še veliko težje. --xJaM 18:56, 9 junij 2006 (CEST)

Poimenovanje predlog: popravek navodila[uredi kodo]

Glede na zgornje pripombe predlagam naslednji popravek navodila:

»Zaradi poenotenja poimenovanja predlog ter lažjega dela v Wikipediji za uporabnike, ki ne znajo tujih jezikov, je zaželeno, da imena predlog v tujih jezikih poslovenimo, vendar je pri tem treba upoštevati naslednje:

  1. Ob prevodu je zelo pomembno dodati preusmeritev v tujem jeziku, da se izognemo nepotrebnemu podvajanju vsebine.
  2. Poleg tega je v izogib zmedi ob uporabi različnih imen za isto predlogo zaželeno, da so predloge v člankih uporabljene predvsem s svojim pravim imenom in ne prek preusmeritve.

Parametri izvorno slovenskih predlog naj bodo slovenski. Pri predlogah, ki so prevedene iz tujega jezika, naj bodo parametri v tujem jeziku, zelo zaželeno pa je, da je ob njih znotraj komentarjev tipa <!-- --> napisan tudi prevod.«

--Eleassar pogovor 14:36, 28 avgust 2006 (CEST)

Poimenovanje živih bitij[uredi kodo]

Predlagam, da se poimenuje takole:

  • taksoni nad rodom v množini
  • rod in nižji taksoni v ednini
  • slovenska imena, razen kjer je pogostejše oz. bolj poznano latinsko ime
  • ime vrste z dvema besedama, kjer so za to na razpolago zanesljivi viri

Tako poimenovanje nam omogoča enostavno razločevanje med npr. Larus (prevod: galeb) in Laridae (prevod: galebi) in ga uporablja tudi večina virov, ki jih imam na razpolago (npr. Živalstvo Evrope, Svetovna enciklopedija živali, Leksikon CZ, nemška Wikipedija). Poleg tega je tako naslovljena tudi večina člankov. Predlog se je sicer že večkrat pojavil (glej npr. Pogovor:Slapnik). --Eleassar pogovor 11:36, 27 februar 2007 (CET)

Se strinjam. Takšen je tudi dogovor med taksonomi. Dodal bi, da bi bilo dobro poenotiti zapis latinskega imena, kadar le-to sledi slovenskemu. Predlagam način zapisa, kot je denimo pri kosu. --Yerpo 18:21, 10 marec 2007 (CET)
Treba je imeti v vidu tudi to, da je wikipedija (prosta) splošna enciklopedija in ne enciklopedija posameznega področja. Tako sta si do sedaj biološka taksonomija in večji del vojaštva rezervirala takšno vrsto poimenovanja, čeprav so že od začetka osnovno merilo poimenovanja v ednini. Primer za to je angleški članek o ptičih (Bird in ne birds, ipd.). Temu zgledu je sledila tudi slovenska wikipedija, vendar kot že omenjeno, tega ne želijo vsi. Podobno vojne ladje in ne »vojna ladja«. Gotovo je zvezd 'malo morje' in tudi njih vrst - pa je (trenutno) krovni članek na zvezda. Ali je res potrebno razločevati poimenovanja za posamezna področja, če gre za splošno enciklopedijo? PMSM taksoni in/ali vojaške reči pri tem niso nobena izjema. --xJaM 14:45, 14 marec 2007 (CET)

Po svoje imaš prav in bi res lahko bili vsi samostalniki v ednini, npr. namesto Slovenci bi imeli Slovenec in namesto Romanski jeziki bi imeli Romanski jezik. Vendar jih najpogosteje obravnavamo kot skupino, zato so naslovi v množini. V skladu z navedenimi viri enako velja tudi za ptiče, metlikovke, retroviruse in druge taksone, zato ima pmm množina prednost. Predlagano poimenovanje je namreč standard, ki ga uporablja velika večina splošnih enciklopedij in leksikonov. Angleška Wikipedija je tukaj res izjema; sicer pa tudi Angleži dopuščajo izjeme; glej en:Wikipedia:Naming conventions (plurals)#Exceptions.

Razlage pojmov vojna ladja in zvezda pa so, kolikor jaz vem, v enciklopedijah idr. pod naslovi v ednini in se največkrat obravnavajo kot posamezen objekt in ne skupina, zato je pmsm bolje, da so tudi tukaj v ednini. V teh primerih namreč ne gre toliko za skupino kot za vrsto oz. tip entitete. --Eleassar pogovor 13:40, 15 marec 2007 (CET)

Osebna stran ???[uredi kodo]

Glede na zadnje spremembe (brez razprave!) je to osebna stran našega sodelavca Eleassar. Pa z zamero ali brez. Ko je izginil Klemen, ki je imel podoben pristop si se razživel ti. --Janez Novak 10:36, 5. oktober 2007 (CEST)[odgovori]

Navedi zadnje spremembe. No, jaz definitivno ne bom izginil. Žal. --Eleassar pogovor 10:40, 5. oktober 2007 (CEST)[odgovori]
So dokumentirane. Žal! Po mojem osebnem mnenju spadaš med ljudi "ki so prečitali samo eno knjigo". Računam da razumeš pomen tega izreka, ker ne želim trditi, da si dejansko prečital samo eno knjigo. --Janez Novak 11:02, 5. oktober 2007 (CEST)[odgovori]
Prej bi lahko rekel, da sem zelo trmast, ker mi nihče ne uspe razložiti, zakaj bi bilo LSD primernejše ime od lizergid. --Eleassar pogovor 11:10, 5. oktober 2007 (CEST)[odgovori]

A še nisi opazil, da tebi nikdar nihče ne more ničesar razložiti? Karkoli bo že rekel boš na koncu pridal »ne bi rekel«. Trma ali ego?--Rude 11:15, 5. oktober 2007 (CEST)[odgovori]

Marsikdo mi lahko marsikaj razloži. Pa tudi prepriča me lahko, vendar se to pogosteje zgodi na angleški kot na slovenski Wikipediji. Zakaj, ne vem. --Eleassar pogovor 11:25, 5. oktober 2007 (CEST)[odgovori]

Tukaj gre morda že za občutek večvrednosti... Tipično slovensko. Mi smo bolj neuki kot tuji strokovnjaki. Če se to dogaja v znanosti se prav gotovo tudi v nestrokovni srenji. Zato pa so se nekateri naši (aja te besede se bojda ne sme uporabljati) znanstveniki dokazali in uveljavili šele izven meja podalpske dežele... Pri nas pač velja tisti ne bi rekel.--Rude 11:29, 5. oktober 2007 (CEST)[odgovori]

Najbrž ste res bolj neuki oz. jaz bi rekel manj strokovno podkovani. »Le čevlje sodi naj Kopitar«. Brez zamere ali pa z zamero. Nikakor pa ne gre za občutek večvrednosti. --Eleassar pogovor 11:33, 5. oktober 2007 (CEST)[odgovori]
Nikakor ne gre za občutek večvrednosti nad nami neukimi sodelavci. Tudi Krojaček Hlaček, ki je ubil "sedem na mah" ni imel občutka večvrednosti. --Janez Novak 11:59, 5. oktober 2007 (CEST)[odgovori]
Meni se bolj zdi, da gre tu za občutek manjvrednosti nekaterih pametnjakovičev, ki bi radi strokovnjakom solili pamet, pa četudi bi bilo to v nasprotju s pravili o kraticah oz. o poimenovanju. Sploh ne vem, kaj se tako usajate, itak je LSD preusmeritev na pravi naslov. --Eleassar pogovor 17:03, 5. oktober 2007 (CEST)[odgovori]

NATO ali Nato[uredi kodo]

Kje smo se zmenili za spremembo pisanja te kratice? --Janez Novak 17:16, 30. november 2007 (CET)[odgovori]

NA žalost Gugl ne ločuje med velikimi in malimi črkami. Na hitro pa je razmerje 80 : 20 v korist NATO. --Janez Novak 17:44, 30. november 2007 (CET)[odgovori]

Nikjer. Imamo celo uradno stran, kjer se uporablja NATO. Vrnem. LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 17:45, 30. november 2007 (CET)[odgovori]

velika / mala[uredi kodo]

Mi lahko kdo razloži, ali obstaja kaka (tehnična ali politična) možnost, da se članki v slovenski wikipediji ne bi avtomatsko naslavljali z veliko? Kakšna so o tem mnenja? Meni se zdi, da je funkcija naslova članka mdr. podajanje osnovne informacije o pisavi pojma, kar sedanji princip onemogoča. Ena rešitev so infopolja, kjer lahko zapišemo uradno ime (največkrat za pojme z lastnim imenom), ampak z infopolji nikoli ne bomo pokrili vsega. Prevod&priredba 11:34, 8. maj 2009 (CEST)[odgovori]

O odločitvi (takšni ali drugačni) ne vem dosti. Morda gre pri pisanju z veliko to res na rovaš starejše tehnične zmožnosti sistema wiki, ki je verjetno v začetku bil sposoben pisati le z veliko. Ena rešitev, sicer neelegantna, je s predlogo {{mala začetnica}} (glej npr. kelvin). Ali nima Wikislovar elegantnejše možnosti že vključene? Ima - npr. pes.
pmsm je najbolje tukaj zbrati predloge in se o njih okvirno pogovoriti, potem pa posredovati kakšnemu razvijalcu ali skupini, da reši, oziroma dopolni, če je možno. Nekateri naši mlajši urejevalci so že kar precej stvari dopolnili, vendar slovenska wp nima nobenega razvijalca, kolikor vem, če, seveda, ta naloga še obstaja. In ne more se verjetno vse rešiti s skripti. Že predloge so postale zelo zahtevne, za velikokrat osnovne stvari. Če na angleški wp napišeš medjezikovno povezavo na slovensko stran z malo, jo kasneje boti pišejo z veliko. --xJaM 12:18, 8. maj 2009 (CEST)[odgovori]
Mnja, to z velikimi začetnicami je sistemska zadeva, ki jo uporabljajo vse Wikipedije, tako da bi bilo spreminjanje precejšen zalogaj (recimo s stališča medjezikovnih povezav, pa beleženja statistike in podobnih tehnikalij). Po mojem stvar ni tako kritična da bi bilo vredno truda, sploh pa jaz razumem naslov članka kot naslov dela, ki se tudi slovnično piše z veliko. --Yerpo Ha? 13:00, 8. maj 2009 (CEST)[odgovori]
Se strinjam z Yerpom. Gre pač za ime članka in imena se pišejo z veliko. Uporaba male začetnice se mi zdi smiselna edino v slovarju. --Jambornik CCC 16:20, 8. maj 2009 (CEST)[odgovori]

Ne strinjam se s tem. Že ni vseeno, ali govorimo o Luni z veliko ali luni z malo. Poleg tega se recimo Knaurov VSL drži načela naslavljanja člankov z malo. Za druge ne vem. Dobro, wikipedija ni tako omejena s prostorom in obstajajo drugi načini, kako povedat, ali govorimo o luni ali o Luni. Ampak zakaj pol kelvin z malo?

Mogoče se zdi picajzlasto, ampak moj prvi vtis je bil, da gre za diktat angleščine, ki vsenaokrog opleta z veliko začetnico. Seveda je naslov članka (lahko tudi) ime in kot tak pisan z veliko, to ni sporno. Gre za politično vprašanje. Lahko so tudi tehnični razlogi za sedanjo politiko, ne vem. Anyway, zadostuje mi argument, da je stvar prehud zalogaj glede na to, da nismo v sporu s Slovnico. P&P 18:59, 8. maj 2009 (CEST)[odgovori]

Obče besede kot del lastnega imena[uredi kodo]

Živjo, zanima me, kako ravnati, če se ob lastnem imenu (pogosto) rabi še umestitveno obče ime. Pri znanih primerih seveda ni težav in pišemo Sava, Nil in ne reka Sava, reka Nil, čeprav se tudi to včasih sliši. Razmišljam, da bi pripravil nekaj prispevkov o kitajskih gorah, pa me zanima, ali je bolje pisati Vutaj ali Gora Vutaj ali Vutaj (gora). Ne vem, zakaj, ampak pri evropskih gorah na ta pripis "gora" sploh ne pomislim, pri kitajskih se mi zdi pa neogiben. Podobno je pri gradovih: slovenski gradovi so v Wikipediji večinoma vpisani le z lastnim imenom, preostali kot Grad + ime, nekaj je primerov pridevnik + grad (Praški grad, Ljubljanski grad), francoski so prevzeti s Château, kar se mi ne zdi najbolj prijazno do iskalcev (sam bi izvirno obliko omenil takoj v razlagi). Pri francoskih gradovih je treba sploh paziti, ker se isto ime enkrat nanaša na grad, drugič pa na mesto (npr. Blois - v :en je sicer ločeno - Blois za mesto in Chateau de Blois za grad). Torej, za kateri tip se odločiti: Grad Blois ali Blois (grad)? Varianta Bloijski grad je sicer super, ampak je težja za iskanje. Roksi1 (pogovor) 01:53, 27. januar 2016 (CET)[odgovori]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pogovor_o_Wikipediji:Dogovori_o_poimenovanju&oldid=5928489«