Pogovor:Občina Sežana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Ali bomo začeli iz telefonskega imenika navajati firme in iz Atlasa Slovenije vsaj za občine, ki imajo tam zemljevid ulice. Popolnoma brez veze! --Janez Novak 17:19, 14 avgust 2005 (CEST)

Prebivalstvo v slovenskih mestih[uredi kodo]

  • Na spletni strani SURS-a je izšel nov statistični letopis, kjer je navedeno število prebivalcev v slovenskih mestih na dan 1.1.2008: http://www.stat.si/letopis/2008/32_08/32-01-08.htm . To pišem zato, ker sem pred nekaj dnevi za mesto Sežana napisal nov podatek, nato pa ga je nekdo ponovno spremenil na starega. Milsim, da bi bilo potrebno za vsa mesta spremeniti na nove podatke.

Klasifikacija slovenskih krajev[uredi kodo]

  • zaenkrat imamo mesta in kraje bolj slabo opisane (so večinoma imena občin, tako, da večinoma na stran občine pišemo tudi mesto.
  • če bomo šli po angleškem zgledu, bi bilo treba napisat -ime mesta, ime oblčine-, npr. Sežana, Sežana; podobno ima wiki en: Nagano, Nagano (za članek o kraju, ki spada pod področje) itd.

Dajte (dajmo) se to enkrat zmenit oziroma, če sem slučajno spregledal kakšen vzorčni primerek pri nas, se opravičujem in se priporočam za hint. F1, --Ziga 18:46, 14 avgust 2005 (CEST)

Nekaj na to temo: Pogovor:Novo mesto. --AndrejJ 21:11, 14 avgust 2005 (CEST)

Dva problema pri občinah/krajih[uredi kodo]

Pri člankih o občinah in krajih, ki so središče občine sta dva problema.

  • Občina in občinsko središče. Na hitro sem pogledal nekaj člankov o občinah, za katere sem se spomnil da imajo tudi podatke o središču občine. Vsi imajo na isti strani podatke o občini (bolj skromne) in nekateri o kraju, ki je središče občine. Ta rešitev, ki se že uporablja mi je všeč. Le dela članka o občini in kraju je potrebno jasno ločiti. Tako bo vsaj nekaj koloičkaj toliko spodobnega, drugače pa bosta dve obupni škrbini.
  • Drug problem sem začel zgoraj. Ali ima kaj smisla navajati pri kraju spisek podjetij in spisek ulic? Saj nismo poslovni almanah niti nimamo načrov mest (kot so v Atlasu Slovenije). --Janez Novak 14:27, 15 avgust 2005 (CEST)

Kje potegniti črto[uredi kodo]

  • imamo tudi seznam ljubljanskih ulic, ki bo (če se napolni, no pa tudi zdaj) enciklopedično zanimiv samo iz etimološkega vidika poimenovanja ulic
  • prav tako imamo članke o nekaterih podjetjih, povezave med članki so koristne.

navkljub temu se pa strinjam, da je v člankih o krajih bolj pomembna zgodovinska, kulturna itd. nota, ne pa štepanje iz imenika (podoben, vendar ne enak primer smo že imeli pri naštevanju Kranjskih lokalov, se mi zdi). Ulice, trgi in zgradbe (vštevši morda firme) v končni fazi vendar definirajo mesto. Mesto sestoji iz teh elementov. Kaj pa bi Anhovo brez cementarne? Imeli bi čist zrak, bistveno manj ljudi pa bi slišalo za ta kraj in še kasneje se bi pojavil v tejle enciklopediji, kot se bo sicer. --Ziga 15:24, 15 avgust 2005 (CEST)

Da pri Kranju smi imeli spisek dela lokalov in do bili po moji pripombi zradirani.
Pri firmah so določene izjeme (vsaj po mojem mnenju), kot na primer Cementarna Anhovo, Rudnik lignita Velenje, ... torej podjetja brez katerih si določenih krajev ne moremo predstavljati. Delni spiski podjetij pa so nesmisel. Ali bomo čakali da nas Dimnikarstvo Raufnk toži, ker smo omenili samo Dimnikarstvo Primi se za knof?
Spisek ljubljanskih ulic pa tako ali tako spada med nesmisle naše Wikipedije. --Janez Novak 16:17, 15 avgust 2005 (CEST)

Spet, kje postaviti mejo. Kaj pa če, kakor praviš, nas »toži« - čeprav to ni nobena opcija, neko drugo podjetje iz Anhovega, češ, Cementarno ste omenili, nas pa ne?

kar se tiče ljubljanskih ulic, pa takole: na to tematiko so založbe DZS, MK ali CZ izdale kar nekaj monografij in s tem (po J.N.) razprodale totalne nesmisle v knjižni obliki. Kolikor vem, ni več za kupit. - gre za zgodovinsko izročilo mesta, konec koncev pa tudi za širjenje zavesti o tem, kje živimo, katere osebnosti, dogodki, kraji so povezani z miselnostjo mestne skupnosti oziroma režima, ki zaznamuje čas. V nekaterih predelih mest (predvsem tam, kjer se je urbanizem hitro razvil) se uporabljajo samo številčne oznake, in tako se npr. v predelu Manhattna pri pravokotni razporeditvi ulic bistveno lažje znajdeš, kot npr. v Rožni dolini ali Novem polju, od koder prihajaš ti. Da smo ljudje vseeno krvavi pod kožo (nismo še čisto socialno otopeli in je pred nami še nekaj časa, preden se vse spremeni v številke) dokazuje tudi Giullianijevo preimenovanje 44 z. ulice v NY (ko smo že pri tem mestu) v Caveman street, po gledališki predstavi Roba Beckerja (Defending the Caveman), ki si jo morda lahko še ogledaš tudi v Slo. Zavedam se, da nekaterih ljudi ne zanimajo "izvorne kode" npr., po kom se imenuje ulica, v kateri živijo, ali kako je ime njihovemu pra-pradedku itd. Taki pač ne bodo brali tovrstnega članka. lp --Ziga 17:13, 15 avgust 2005 (CEST)

Da, izvor imena posamezne ulice je lahko zelo zanimivo vendar ima v članku seznam ljubljanskih ulic samo Zvezdarska ulica tako razlago. Pa ne trdi da sedaj ko je članek bo že "prišel mimo" nekdo in ga dopolnil z razlagami. ZA tako dopolnjevanje škrbin so prav občine dokaj lep primer. Razen nekaj večjih krajev so tam samo statistični podatki (zelo hvalevredno!). Bi pa se upal staviti dvojni 10 let star viski proti prezvečenemu zobotrebcu, da bi ti kraji dobili članke tudi brez članka o občini. Kar skušam vedno ponovno razložiti, je da po mojem mnenju samo seznam nečesa ne vodi nikamor (razen povečanju števila člankov na SLO Wikipediji). --Janez Novak 19:58, 15 avgust 2005 (CEST)
Mimogrede, zamik odstavka dosežete z enim ali več dvopičij na začetku vrste, tako se poveča preglednost pogovora.
Seznami ulic nimajo smisla, omemba "večjih" podjetij pa gotovo! Kaj je večje, pa naj se odloči nekdo, ki pozna kraj. Za Novo mesto prav gotovo nisem v zadregi, katerih pet bi naštel! --AndrejJ 08:48, 16 avgust 2005 (CEST)
Torej se strinjamo, da pobrišemo seznam sežanskih ulic? | Tcie 09:04, 16 avgust 2005 (CEST)

Ok, --Ziga 09:15, 16 avgust 2005 (CEST)

Tako brisanje seznama ulic in podjetij nej bi veljalo avtomatsko - se brez diskusije zbriše. Večino podjetij, ki so ostala v članku poznam tudi jaz, ki sem bil samo nekajkrat v Sežani (predvsem v času ko je tam bila še Iskra). Čeprav nisem Novomeščan bi tudi jaz verjetno znal našteti 5 podjetij, ki spadajo v članek o Novem mestu. Povedati hočem v bistvu to, da zaslužijo omembo splošno znana podjetja, pa število zaposlenih ali finančni pokazatelji niso izključni kriterij. --Janez Novak 09:41, 16 avgust 2005 (CEST)

Nesmisel[uredi kodo]

Vse do zgraditve ceste med Dunajem in Trstom v začetku 18. stoletja, je bila zgolj nepomembna kraška vas, z dograditvijo ceste pa njen pomen naraste s številnimi furmanskimi gostilnami in hlevi ter tudi z velikimi živinskimi sejmi, ki so se ohranili do 2. svetovne vojne. Še hitrejši razvoj po letu 1857 prispeva prihod železnice na trasi Dunaj - Trst. Le kako je lahko dograditev železnice pripomogla k hitrejšemu razvoju? -Ferdi 23:14, 5 april 2006 (CEST)

Cenejši in hitrejši transport ponavadi pomaga razvoju, mar ne? Podobno kot bližina avtoceste danes pripomore k razvoju in zvišuje ceno stanovanj izven Ljubljane. --romanm (pogovor) 08:58, 6 april 2006 (CEST)
Gospodarstvo je tu temeljilo na cestnem prometu (včasih furmanstvu), sedaj pa je železnica odvzela gospodarsko moč Sežani, saj se je železnica Sežane ognila... -Ferdi 09:40, 6 april 2006 (CEST)
Furmani so propadli, to je res. Ampak od kje ti ideja, da se je železnica Sežane ognila? Kajti ko pridem v Sežano, vidim precej drugačno sliko. Na splošno velja, da je železnica prinesla velik razvoj regijam, v katere je prišla, tudi še v začetku ni ravno tako kazalo (propad furmanov in spremljajočih dejavnosti) -- Keber 10:02, 6 april 2006 (CEST)

Izšel je nov statistični letopis[uredi kodo]

Na strani http://www.stat.si/letopis/LetopisVsebina.aspx?poglavje=32&lang=si&leto=2010 je te dni izšel nov statistični letopis z novimi podatki o številu prebivalcev po mestih. Bi bilo potrebno popraviti za vsa slovenska mesta število prebivalcev.