Pogovor:Najdaljša slovenska beseda
 | Podatek iz članka Najdaljša slovenska beseda je bil v 13. tednu 2006 predstavljen na Glavni strani Wikipedije v rubriki »Ste vedeli?«. Besedilo vnosa je bilo naslednje:
|  |
 | Vsebina strani Najdaljši izrazi je bila vključena v stran Najdaljša slovenska beseda. Vključena stran se sedaj preusmerja sem. Za zgodovino strani in starejše verzije preusmerjene strani, si oglej njeno zgodovino; za njeno pogovorno stran, glej tukaj. (26. avgust 2012) |
Uporaben članek! Nekoč sem se na vlaku peljal z neko brhko Madžarko in pogovor je zavil na njihovo najdaljšo besedo. Vzela je kuli in mi popisala skoraj pol listov, ki so ostali v mojem potovalnem dnevniku! Na njeno vprašanje katera pa je naša najdaljša beseda, se nisem spomnil nič dalšega kot Hmmmmmmmmmmmmmmmmmm..., kar je zasedlo ostanek listov. Zmage mi seveda ni priznala. Škoda, da takrat nisem vedel za milijardo...--Igor 21:02, 20 jul 2004 (CEST)
Na seznamu jezer sem poslovenil ameriški toponim (pravzaprav hidronim) (uradno ime tega jezera indijanskega ljudstva Nipmucksov pri Websterju v Massachusettsu) »Chargoggagoggmanchauggagoggchaubunagungamaugg« v Čargogagogmančaugagogčaubunagungamaug kar znese 37 črk. Večina meščanov Websterja mu sicer zaradi lažje izgovorjave pravi Websterjevo jezero. Ali to velja? Pa še ena iz lastnega zelnika iz gimnazijskih let. Pri nekem (fantazijskem) spisu sem si umislil nanastusixpopisimusixlesixščino (le 31 črk) - jezik naroda z istim imenom (verjetno iz kvadranta Γ ali od tam nekje...). Ime znam še danes na pamet, tako da ni vedno tako hudo, če se kdaj kje pojavi kakšna dolga beseda. --XJam 00:25, 21 jul 2004 (CEST)
- Ko smo že pri dolgih zemljepisnih imenih, tule je stran (žal v nekem čudnem nedodelanem HTML), kako se za ta primat borijo neka vas na Novi Zelandiji (ki v maorščini pomeni, kako je en model igral na flavto), neka železniška postaja v Walesu (cerkev sv. Marije v eni luknji bla bl bla), absolutni rekorder pa je polno ime Bangkoka (navedeno tudi na članku o tem mestu na en:). Pa še pri tisti fori z milijardo, ali ni Smiljan (moško ime, tudi rojstni kraj N. Tesle) krepko daljši od milijarde, ki je dolga "le" jard :-) ? --Heretik 09:15, 21 jul 2004 (CEST)
- He, he, Smiljan je seveda daljši, ampak dalo bi se ga neusmiljeno podaljšati ! -- andrejj 09:48, 21 jul 2004 (CEST)
No ja... Kaj velja, je stvar razprave, oziroma virov, ki jih priznaš. V angleški različici članka je tudi 1900 črk dolga "beseda", ime kemijske spojine. Seveda je jasno, da tega, razen za rekordne potrebe, nihče ne uporablja. Kot rečeno, lahko govorimo npr. o dvestosedemintridesetmilijardosemstošestindevetdesetmilijonovštiristosedemindevetdesettisočšeststotrinajstinki možnosti, da v vesolju nismo sami! andrejj 08:41, 21 jul 2004 (CEST)
Aja, še to: po nekaterih virih je delež besed z dano dolžino približno tak: 2 črki-30%, 5-15%, 6-11%, 4-10%, 3-8% in tako naprej, kar pa je daljše od 15 črk, se pa tako meri v promilih ali pa v ppm... Npr. v (sicer strokovnem) besedilu sem med osemtisoč besedami, če izvzamemo metrske spletne naslove, ki bi jih težko prodal za besedo, našel 17-ko: prednastavljenimi in tri 16-ke: administratorjem, najpopularnejših ter pregledovalnikom. andrejj 08:58, 21 jul 2004 (CEST)
Dva mila jarda...[uredi kodo]
mili-JARD-a je cca 1000 * krajša od metra. Samo na stran s predponami je potrebno pogledati. Tudi temu je namenjena Wkipedija.Janez Novak 06:33, 9 dec 2004 (CET)
- Ha, Janez, to bi kvečjemu bil mili-jard... Sploh pa menim, da pri (resnejših uporabah) angleških merah ne uporabljajo decimalnih predpon, tako da ne boš slišal govoriti o kilopalcih, milifuntih in podobno! andrejj
Ne vem kdo je dodal zadnjo pripombo. Podpisujte se! Pa saj je vsa ta stran neresna (bolj za hec kot zares) tako da pripomba o neuporabi predpon pred anglosaškimi enotami mere nima posebnega pomena. Janez Novak 14:56, 9 dec 2004 (CET)
Pa če že iščemo dolge besede: Donaudampfschiffartaktiengeselschaftkapitensstelverteseswitve" Kar spodobna beseda! Pa je samo vdova po namestniku kapitana delniške družbe Donavska paroplovna družba. Pa Nemci imajo še dalše besede, pa se mi ne ljubi iskati "samo za hec". Janez Novak 15:05, 9 dec 2004 (CET)
K ango-saksonskim enotam mer pa bi spadali kor predpone ducat in gros ter njihove izvedenke v stilu mili, mikro. Pa saj vse ni posebno resno! Janez Novak 15:05, 9 dec 2004 (CET) Janez Novak 14:56, 9 dec 2004 (CET)
- Zgoraj sem bil jaz, ampak saj to lahko pogledaš pod zgodovino strani. Članek pa sicer govori o "najdaljši" slovenski besedi, v nemščini pa tako ali tako lahko zlagaš besede do nezavesti! --AndrejJ 15:12, 9 dec 2004 (CET)
Seveda bi lahko pogledal, pa se oba strinjava (brez zamere za en spregled), da se opombe spodobi podpisovati.
Zgoraj je veliko diskusije o neslovenskih besedah.
Pa nemške extra (kot njihov wuršt) dolge besede in stavki so tako čudoviti, da lahko napišeš roman na 300 straneh če že ne z eno besedo pa sigurno v enem stavku. Janez Novak 16:22, 9 dec 2004 (CET)
Ali so to res slovenske besede?[uredi kodo]
Po mojem mnenju sta prvi našteti besedi v članku tujki in ne slovenski besedi. Najdaljša resnično slovenska beseda bi bila torej starocerkvenoslovanščina, ki se kot taka tudi v resnici uporablja. Takih progresivno-psevdo-buržoazno-materialistično-socialistično-nacionalističnih sklepank bi pa lahko naštevali kar brez števila - pa ne "pašejo" med slovenske besede, ker so in ostajajo samo poslovenjene tujke. --Stebunik 22:13, 9. junij 2019 (CEST)
- Vprašanje je seveda na mestu, kljub vsemu gre tu bolj za vprašanje, koliko rodov mora preteči, da neka beseda (ali tudi oseba) postane slovenska, če se je semkaj priselila iz tujine in se tu udomačila. Namreč, ali lahko res starocerkvenoslovanščino smatramo za slovensko besedo, glede na to, da je beseda cerkev v slovenščino prišla iz grščine in poleg tega še preko nemščine? -- Janezdrilc 23:11, 9. junij 2019 (CEST)