Pogovor:Mednarodno središče Abdusa Salama za teoretično fiziko

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Laboratoriji[uredi kodo]

V italijanščini se štirje laboratoriji imenujejo: Microelettronica, Superconduttori, Laser e Fibre Ottiche, Fisica dell'Atmosfera e Radiopropagazione. Prosim pomoč za prevod. --IzTrsta 21:27, 10 maj 2005 (CEST)

Predlagam, da se iz naslova članka odstrani ime Abdusa Salama, ker ga ni ne v italijanskem ne v angleškem nazivu Centra. --IzTrsta 21:36, 10 maj 2005 (CEST)

Si prepričan v to? --xJaM 21:43, 10 maj 2005 (CEST)

Mikroelektronika, super prevodniki, laser in (?) optika, atmosferska fizika in ?. Treba bo vprašati še Ajdo, ker je ona bolj na tekoče z italijanščino. lP, --Klemen Kocjančič 21:39, 10 maj 2005 (CEST)

Hm, italijanščina je zame španska vas, vendar bom na podlagi že prevedenega/navedenega v članku poskušal pomagati. »Mikroelektronika« in »Superprevodniki« se sliši v redu, potem morda Laserji (ali Laserski, če je mišljeno v zvezi z vodniki) in optični vodniki (morda tudi optična vlakna?). Če je mišljena npr. atmosfera v splošnem pomenu, je v redu, drugače bi lahko bilo tudi Fizika ozračja, če gre le za 'Zemeljsko astmosfero'. 'Valovna propagacija' bi pa PMSM bilo kar Valovanje, oziroma prek ital. izraza »Radiopropagazione« morda tudi Radijsko valovanje. --xJaM 21:43, 10 maj 2005 (CEST)

Ja, tam so vlakna (glede na dejstvo, da sta si italijanska in angleška beseda zelo podobni, bi moral takoj ugotoviti). LP, --Klemen Kocjančič 21:58, 10 maj 2005 (CEST)

Center[uredi kodo]

Upam, da bom v svojem življenju doživel, da bodo kdaj kaj ukrenili z javno rabo slovenščine, oziroma, če drugače ne bo šlo, začeli prepovedovati 'eksplicitno' rabo tujk v nazivih. Seveda je »center« čisto spodobna slovenska beseda, vendar je »središče« še lepše. Zanimivo, ker je sedaj naslov članka pod središče, IzTrsta pa je rabil potem v članku le besedo »Center«. Če pa je »Center« edino pravilno (kar osebno dvomim), pa moramo seveda članek pač prestaviti. Drugače pa zelo lep in poučen članek. Lepo, da se še kdo ukvarja z znanstvenimi ustanovami - takšnimi ali drugačnimi. Ker pa imamo Slovenci takšno pomembno mednarodno ustanovo takorekoč pred vrati, pa še posebej. --xJaM 21:43, 10 maj 2005 (CEST)

Seveda imaš stoodstotno prav. Jaz se vse življenje borim proti tujkam, kar je na meji, verjemi, dokaj težavno. S centrom pa je tako. Ko sem pisal, na primer, središče ima knjižnico, se mi je v mislih pojavil nekakšen krog s knjižnico skrito v sredini. Pa sem pomislil, saj je v sami Ljubljani Klinični center (kar dve tujki) in vsem gre prav. Razen tega. v Trstu govorimo o Centru za teor. fiziko enostavno kot o »centru« in pika, kot bi to bil nekakšen vzdevek. Vendar bo res bolje, da članek popravim, samo malo časa potrebujem, ker imam trenutno nekaj osebnih zadržkov. --IzTrsta 22:21, 10 maj 2005 (CEST)

Ne, saj, kot sem rekel zgoraj, ti načeloma ni potrebno popravljati članka, če je »Center« res »center«, a ne. Ja, res je glede »Kliničnega centra« in še kakšnega. V Celju npr. poznam dve ustanovi, ki sta nastali nekako v zadnjih 10-15 letih. Zadnja, nekako krovna se imenuje »~ središče«. Vendar je znotraj nje druga 'ustanova', ki pa se imenuje »~ center«. A vidiš 'poanto'? V zadnjem času Slovenci zelo radi uporabljamo 'eksplicitne' tujke: Atlantis, NK CMC Publikum (celjsko nogometno moštvo alias klub), Koloseum (ali je Kolosej (razločitev)Kolosej, hm), Certus, Relax, Viator, itd - proti npr. Izletnik, Sonček, itd. Ena najbolj norih 'kombinacij' je, recimo, Živex. Saj, načeloma, je tudi naše trenutno poimenovanje te spletne enciklopedije, kot smo že na večih mestih razpravljali - Wikipedija, zapisana s 'tujo' črko 'w', morda nespremenljiva. Kot pa sem nekje zapisal, je v tem primeru 'glavni argument', da izhaja iz havajščine, ki ne pozna črke 'v', pa tudi mi (še) ne vemo kako pravilno prečrkujemo ta polinezijski, ali kakšen že, jezik. --xJaM 22:41, 10 maj 2005 (CEST)

Dobro sem premislil (»Noč prinese moč«) in še malo pogledal po slovarjih. Bodisi italijanski »centro« kot angleški »centre« imata številne pomene, a po smislu bi rekel, da se lahko omejimo na dva pojma. Ostanimo pri angleščini. V prvem smislu pomeni »centre« sredino nečesa, na primer centre of gravity. Drugi smisel besede je skupina, ali bolje osredotočenje določenih stvari, na primer head-centre. Da ne govorimo o shopping centre, ki na Angleškem pomeni (v prvem smislu) mestni predel, kjer je veliko trgovin, v Ameriki pa je to (v drugem smislu) skupina trgovin pod isto streho. Pogledal sem v SSKJ, kjer je razlaga za center in središče v bistvu enaka, torej sta obe besedi sprejemljivi. Vendar je slovar že dvajset let star. Sprašujem se, če ni mar v tem času obveljalo, da je središče v glavnem sredina in center skupina, vsaj v pogovornem jeziku. To mi pa lahko pojasnite vi, ki pogovorno slovenščino še imate. Da se vrnem k našemu problemu. Naj bo kakorkoli, izraz mora biti v članku isti kot v naslovu. Morda lahko popravi kdo od vas, ker nekaj časa ne bom mogel uporabljati računalnika. Pa še to. Uradno poimenovanje Centra vključuje tudi ime Abdusa Salama. Se opravičujem. --IzTrsta 09:17, 11 maj 2005 (CEST)

Ja, zanimivo podajanje glede dveh, malo različnih pojmov, sredine nečesa in določene skupine. Ne vem sicer ali nam bo v tem primeru pogovorni jezik kaj lahko pomagal. Prav hecno se sliši, da je SSKJ že dvajset let star, ko pa je v bistvu v naših logih pravzaprav nekaj novega. Ali se je v tem času jezik že tako spremenil, da bi bil zastarel? Nekaj besed smo zaradi novega SP2001 že morali spremeniti, vendar osnova in večina ostaja enakih. Ja, sam večinoma pogovorno res slišim največkrat »center« - tudi vojaško izrazoslovje/terminologija tukaj večinoma uporablja »center« kot v »Kliničnem centru«. V primeru »preizkus«, proti »preskus« je, na primer, pogovorni jezik odpovedal, ker novi SP 'normira' le besedo »preizkus«, beseda »preskus« pa je prihajala v knjižni jezik prek pogovornega jezika - vsaj tako pravi Snojev SES. Torej je bil naslov (razen rabe »centra«) dobro nastavljen. Tudi glede poimenovanja takšnih primerov se moramo v bistvu še dogovoriti. Nekaj primerov:
Možnosti je kar nekaj. Ena je tudi zapis v izvirnih imenih, kar pa se mi zdi neprimerno, čeprav je takšna praksa velikokrat prisotna. --xJaM 13:44, 11 maj 2005 (CEST)

Ali je tale center krajše znan tudi kot Sinhrotron (in nekaj podobnega v italijanščini)? --Heretik 09:21, 11 maj 2005 (CEST)

Kolikor vem, je sinhrotron le del, ne vem pa natančno ali sploh spada pod ICTP. --xJaM 13:44, 11 maj 2005 (CEST)

Ne, nima veze. Glej http://www.area.trieste.it/ --IzTrsta 14:29, 11 maj 2005 (CEST)

Središče Abdusa Salama ali Središče Abdus Salam?[uredi kodo]

Še en pomislek glede imena. Je ICTP last Abdusa Salama, ali je po njem imenovan? Če je drugo – sam verjamem, da je tako – potem Abdusa Salama ne gre pisati v rodilniku, ampak v imenovalniku, torej nekaj takega kot: »Mednarodno središče za teoretično fiziko Abdus Salam«. Sam bi sicer namesto »teoretično« rekel »teorijsko«, kar se mi zdi lepša izpeljava iz korena »teorija«, vendar glede na to, da tako CAMTP kot odsek F1 na IJS uporabljata pridevnik »teoretičen«, pa se bom zadnje pripombe vzdržal. --Peterlin 15:32, 11 maj 2005 (CEST)

Hm, ni nekako poenotenega pisanja glede pisanja imena v imenovalniku/rodilniku. Google peprosto pokaže nekaj zgledov:
A obstaja kakšen poseben slovnični razlog, da ne sklanjamo imena? Če, rodilnik uporablja Inštitut Fran Ramovš, kjer gotovo nekaj znajo o slovenščini, potem mi je to sumljivo. Ali se morda motijo oni?. Ta nepodpisani komentar je dodal/-a XJamRastafire (pogovor • prispevki)
Člen 98 Slovenskega pravopisa (2003) pravi: »Pri imenih ustanov, katerih neprva sestavina je ime in priimek, sta imeni v rodilniku, ne v imenovalniku; torej Gimnazija Franceta Prešerna (ne Gimnazija France Prešeren)«. --Eleassar pogovor 21:08, 28 september 2006 (CEST)
V dokumentih zapuščine očeta Instituta Jožef Stefan Antona Peterlina je eksplicitno navedeno[navedi vir], zapisano, verjetno njegov, predlog »Inštitut Jožefa Stefana«. Zakaj se je poimenovanje kasneje spremenilo, bi znalo biti zanimivo vedeti. Fiziki tako, nefiziki pa ne tako. --xJaM (pogovor) 04:40, 13. januar 2021 (CET)[odgovori]