Pogovor:Malezija

MALEZIJA

-GLAVNI PODATKI: Malezija meji na jugu z Indonezijo,na severu z Tajsko in Juznokitajskim morjem,na zahodu jo obliva Celebesko morje in na vzhodu jo obliva Andamansko morje. Podnebje je ekvatorjalno z visokimi temperaturami, padavine in monsuni so celo leto prisotni. Prebivalstvo=22.083.000 Povrsina meri 329.749km na drugo Glavne reke so Rajang, Baram, Pahang, Kinabatangan. Reke so razmeroma kratke in vso leto precej vodnate. Malezijci govorijo malajski jezik in verujejo v muslimansko in budisticno vero. Njihova denarna enota je ringit. Malezija je ustavna monarhija, v kateri je kralj (yang di-pertuan agong) najvisji poglavar drzave.

-NARAVNE ENOTE: Malezijo sestavljata dva glavna dela:Malajski polotok, ki je najjuznejsa konica jugovzhodnoazijske celine, zvezni drzavi Sarawak in Sabah pa lezita na severozahodni obali. V sredini Malajskega polotoka se raztezajo gorske verige. Glavno gorovje se dvigne do 2190m z goro Tahan. Vecji del tega obmocja pokrivajo tropski gozdovi in zivali Na zahodni in vzhodni strani gora se razteza ravnina. Drzave Sarah in Sarawak so pokrite z gorami in dolinami, ki jih porasca tropski gozd in se spusca v mocvirnate ravnine. Najvisji vrh v Maleziji je Mount Kinabalu, ki sega do 4101m in se nahaja v Sabahu. Najvisje gorovje je gorovje Main, ki je 480km dolgo in je razvodje med Indijskim in Tihim oceanom.

-GOSPODARSTVO Tukaj pridelujejo naravni kavc in palmovo olje na velikih plantazah.Malezijci pridobivajo veliko denarja z izvazanjem surovin.V Maleziji stalno primankuje delovna sila, mnogi mladi Malezijci se ogibajo dela na plantazah,kjer delo je naporno in place so nizke in skusajo najti delo v tovarnah.Veliko ljudi dela brez dovoljenja in za nizke place. Malezijci so znani tudi po izdelavi elektricne opreme, kavca, tekstila in cementa. Nosilka hitrega gospodarskega razvoja v Maleziji je bila izvozna industrija. Razsirjeno je tudi kmetijstvo. Leta 1997 je izbruhnila gospodarska kriza. Posledice te krize so bili javni dolgovi in drazje delovne sile. Odnos med gospodarsko, islamsko zahodno Malezijo in s surovinami bogato, zaostalo, kristjansko vzhodno Malezijo je se vedno napet. V Sabahu in Sarawaku si prizadevajo, da bi imeli vec pravice kot manjsina. Vlada je sprozila kampanijo za vracanje k tradicijonalnim malajskim vrednotam, zlasti k islamu. Zelja po preporodu islama vzbuja strah in nezaupanje med nemuslimanskim delom prebivalstva.

-KMETIJSTVO: Glavna kmetjska obmocja so na zahodni strani Malezijskega polotoka. V Maleziji pridelujejo kakav, riz, tobak, sadje(banane,ananas in papaja), caj in poper. Gojijo cvetje, zlasti orhideje. Izvazajo poper, caj, kakav in cokolado. V zivinoreji sta pomembna perutninarstvo, prasicereja in govedo. Ljudje se prezivljajo z ribolovom, kmetijstvom in pridelujejo veliko riza. Lovijo ribe na odprtem morju in gojijo sladkovodne ribe. V Malezijiski tropski dezevni gozdi krcijo, predvsem v Sarawaku. Drzava je sprejela vrsto ukrepov, ampak izvazajo se vedno tropski les na Japonsko. Zmanjsuje se tudi pridobivanje boksita, bakra in zeleza. V Maleziji so zaloge nafte in zemeljskega plina.

-INDUSTRIJA: Po osamosvojitvi je drzava dozivela hitro industrijalizacijo. Proizvajajo izdelke in potem jih prodajajo na domacem trgu. Njihove izdelke predvsem izvazajo. Najpomembnejsa industrijska panoga je elektronska industrija. Razvijajo se kemicna in petrokemicna ,avtomobilska, lesena,gumarska in zivalska industrija. Malezija si je pridobila mednarodno mesto za izdelavo kavcuka, tekstila in cementa. Turizem je razvit, predvsem na otokih Penang, Langkawi in Tioman. Otok Penang je priljubleno turisticno sredisce.Turizem se od leta 1991 hitro razvija. Potnijski promet preko z ladjami in letali se siri. V zahodni Maleziji je redko cestno omrezje.

-NARAVNE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI: Glavno mesto je Kuala Lumpur, ki lezi ob reki Kelang. To mesto je gospodarsko in kulturno sredisce in sedez vlade. V mestu je veliko mosej, budisticnih svetisc in narodnih muzejev. Kinabal je narodni park v Sabahu, v katerem so gorovja, rastlinje tropskega gozda in vroci izviri. Tudi v Maleziji je veliko kraskih jam. Druga mesta so:Ipoh, Johor Baharu, Melaka, Kelang, Kuala Terengganu, Kota Baharu, Pinang in Kota Kinabalu. Na Malajskem polotoku zivi 80% prebivalcev na obalnih ravninah in gricevij, na zahodu zivi vecina ljudi ob obalah, v notranjost pa je redko naseljena. Mesta hitro rasejo sele v zadnjih dvajsetih letih, kjer so vecinoma kitajci.V Maleziji je vec ljudstev. Malajci sestavljajo polovico prebivalstva in oni so daljni sorodniki Japoncev in Kitajcev. So kmetje, ki vecinoma zivijo v lesenih kocah s slamnato streho. Veckrat si zgradijo hise na kolih na obrezju rek ali na obalah in tako sestavijo ribiske vasi. Kitajci, ki se nahajajo v Sarawaku in na Sabahu, se prezivljajo z trgovino in zivijo v mestih. V Maleziji zivijo se: islamci, muslimani, ki so nekateri kitajci,indijci in malajci, vecina kitajcev je budistov, indijci so v glavnem hindujci in je tudi nekaj kristjanov. V Maleziji praznujejo novo leto veckrat na leto, saj kristjani ga praznujejo 1.januarja, islamci konec januarja, Kitajci februarja, hindujci marca in muslimani septembra. Ena najvecjih privlacnosti za turizem je trznica, ki se seli iz ene ulice v drugo. Tukaj najdemo slovite in tradicijonalne izdelke, ampak tudi plasticne izdelke. Na obalah so nastale naselbine, ki so postale trgovska sredisca. .

-ZIVALI: V tropskem pragozdu najdemo slone, nosoroge, Malajske tigre, kace, veverice in cloveske opice. Vse te zivali zivijo na drevesih. Tukaj najdemo tudi 900 razlicnih vrst metuljev, ki se hranijo z crvi in so pisani. Jamske zivali si pridelujejo gnezda iz vejic in perja in jih zlepijo s slino. Ta gnezda domacini poberejo in iz njih naredijo juho.

-ZGODOVINA: Malako so leta 1511 osvojili Portugalci, leta 1641 so jih pregnali Nizozemci. Leta 1819 Singapur je dobil Malako od Nizozemcev. Velika Britanja je leta 1786 ustanovila svobodno pristanisce na otoku Pinang. Velika Britanja je leta 1873 izkoriscala politicne nemire v sosednjih sultanatih na Malajskem polotoku. V 16.stoletju so Portugalci ob malezijskih obalah ustanovili prve trgovske postojanke in kasneje so to storili tudi Britanci. Sultan je leta 1841 podaril Sarawak anglezu Jamesu Brooku, ki je vstvaril vladavino belega radze, ki je trajala do leta 1946. Sabah je brunejski sultan leta 1881 podaril Britanski druzbi, ki ga je vpravljala do leta 1945. Med drugo svetovno vojno so oba dela danasnje Malezije zasedli Japonci. Na Malajskem polotoku je Velika Britanija leta 1946 ustanovila Malajsko unijo, leta 1948 pa so jo preoblikovali v avtonomno Malajsko federacijo v katero je spadalo 9 ozemlji in ozemlja Pinang in Malaka. Nasprotovali so jim komunisticni Kitajci,ki jih je podpirala Kitajska. 31.8.1957 so razglasili neodvisnost Malajske federacije. Sarawak je leta 1962 je dobil avtonomijo in 16.9.1963 je postal del Malezije. Z londonskim sporazumom je Sabah postal 16.9.1963 del Malezije. Drzavo Malezija so ustanovili 16.9.1963.Takrat se je 11 drzav polotoka , ki so leta 1948 sestavljale Malajsko federacijo, z britanskimi kolonijami Sarawak, Sabah in Singapur zdruzile v Zvezno drzavo Malezijo. Drzava Brunei, ki lezi na severu Bornea, je sklenila, da se federaciji ne bo pridruzila, Singapur pa je iztopil iz federacije in postal samostojna drzava 9.8.1965. Nasprotje med Kitajci in Malezijci je leta 1969 prineslo do krvave vojne. Po krvavih spopadih letra 1969 je Malezija zacela novo gospodarsko politiko, da bi dvignili delez malajskega prebivalsta v druzbenem proizvodu. Tudi po dveh desetletjih nove gospodarske politike je glavna tezava drzave, neenaka porazdelitev kapitala in dohotka, se vedno nespremenjena. Nekateri mislijo, da je to zaostrilo rasne tezave. Po desetletih hitrega gospodarskega razvoja je leta 1997 Malezijo zajela financna kriza, z njo pa so prisla na dan politicna nesoglasanja.