Pogovor:Grad Ostrovica

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Etimologija[uredi kodo]

zanimata me dve zadevi: 1. zakaj je primarno ime članka grad hohosterwits, če imamo slovensko poimenovanje. kot sem videl, so tudi ostali članki, kjer obstaja slovensko ime nastavljeni tako, da je slovensko glavno in tudi angleška wikipedija se tega drži.

2. tista teorija o izvoru imena se mi zdi malce za lase privlečena, kot nekaj, kar bi kak haider uspel sestavit, če bi mu dali nalogo, da ugotovi izvor nemške besede, ki zveni kot slovenska, vendar je jasno, da ne izhaja iz nemščine niti ne iz katerega drugega sodobnega jezika, in ima v slovenščini zelo jasno etimološko ozadje.

lp Rokpok 21:10, 15. julij 2008 (CEST)[odgovori]

poleg tega povezava na vir št. 2 ne deluje, vir 3 je pa v italijanščini, ki je ne razumem. zato se mi zdi, da ne bi bilo narobe, da to teorijo izbrišem iz članka, ker je najmanj dvomljive vrednosti, če ne že ravno žaljiva za slovensko skupnost na koroškem. in mislim, da ni take vrste zamotana teorija, ki je nestrokovnjak ne bi mogel razumeti. Rokpok 21:19, 15. julij 2008 (CEST)[odgovori]

  1. Največkrat uporabljeno ime je Hochosterwitz. Kakšne posebne povezave s Slovenci nima (lastniki niso bili), razen, da so ga Slovenci poimenovali tudi Ostrovica. Ker torej obstaja tudi slovensko ime, nimam nič proti preimenovanju članka.
  2. Popravljanje člankov zaradi subjektivne domneve o etimologiji je bz. in tvoje urejanje sem izničil + popravil link na burgen.de, ker se je medtem url spremenil. Tam si lahko prebereš o Astarvizzi. Dokler nimamo ustreznih referenc, da je ime izključno slovenskega izvora, ne bo nič. Čeprav je odkrivanje davnine polno domnev, so to pač znanstvene domneve (Arx Taurisca) in ne politične, kot si o teoriji zarote prepričan ti. Zato ti svetujem, da stvar podrobneje preučiš, preden jo spreminjaš oz. odstranjuješ vsebino. Enciklopedija si želi biti objektivna. Ziga 12:36, 16. julij 2008 (CEST)[odgovori]


Kakšne posebne povezave s Slovenci nima...

Članek si vsekakor zasluži preimenovanje (prenos) na slovensko varianto imena. Zgodba (legenda, Eine populäre Sage) o obleganju tega gradu je del (tudi) slovenskega koroškega ljudskega izročila, ki sta ga vsak zase v literarno podobo preoblekla Anton Tomaž Linhart in pa zlasti pesnik Urban Jarnik (Prešernov sodobnik), ki je o neuspelem obleganju gradu s strani Tirolske vojske, ki ji je poveljevala grofica Margarete Maultasch (po naše imenovana Margareta Krivousta), napisal celo romantično pesnitev Ostrovica nepremagana (na daleč podobno Krstu pri Savici, samo malo lahkotnejšo). Tako sta grad Ostrovica in pa hrib Visoka Ostrovica motivno tudi del slovenske literarne zgodovine.
Še opomba: izraz Ostrovica ni edini, ki je v uporabi, nedosledno se meša z imenom Ostrvica, zgodovinsko je bil v uporabi tudi Ostrivica. Ne me narobe razumet, geografska stroka ima najbrž konsenz za slovensko ime hriba, kdo drug pa za ime gradu, opozarjam le na rabo imen (zgodovinsko in dandanašnjo), ki pa, kolikor sem šel sam raziskovat te reči, ni dorečena. lp, --MZaplotnik (prispevki) 02:00, 19. julij 2008 (CEST)[odgovori]

  • Ok., prestavljeno na slovensko geslo, ker pač imamo slovensko ime.
  • Matjaž, predlagam, da del zgoraj zapisanega besedila (o literarnih upodobitvah) preneseš v članek (v poglavje npr. "književne upodobitve")
  • kljub temu PMSM književno delo ni zadosten argument za povezavo s Slovenci. Kot bi bil npr. Alamut zaradi Bartola povezan s Slovenijo, ali pa Hamletov grad v Frederiksborgu "povezan" z Anglijo. To je kar preveč ohlapno.

lp., Ziga 12:17, 21. julij 2008 (CEST)[odgovori]

Dobro, sem zadovoljen že s tem, da je članek preimenovan v grad Ostrovica. Kar se tiče virov pa, očitno, več o keltskem izvoru piše podrobneje v tistem italijanskem viru, ki ga ne morem komentirat, ker ne razumem italijansko... V avstrijskem leksikonu piše samo na kratko, da je slovenskega izvora. Dodal bi samo, da dejstvo, da niso bili Slovenci nikoli lastniki, ne implicira, da slovenci z gradom nič niso imeli.Rokpok 03:14, 13. avgust 2008 (CEST)[odgovori]

koruza[uredi kodo]

Vola najbrž niso natlačili s koruzo, saj je tedaj v Evropi nismo poznali.