Pogovor:Federalni subjekti Rusije

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije


Poimenovanja subjektov[uredi kodo]

Občne sestavine imen subjektov sem popravil po temle mnenju Jezikovne svetovalnice. —Upwinxp 16:25, 16. april 2022 (CEST)[odgovori]

Malo dvomim o pravilnosti tega mnenja Jezikovne svetovalnice (JS). Najbolj za 'kraje'. Pa tudi o 'oblasteh' dvomim na splošno. Hiter pregled slovarja da sopomenko 'oblasti' za ZSSR, kar je po veliki verjetnosti preneseno tudi v sedanjo RF – preprosto pokrajina. Čeprav sodobna ruščina loči: pokrajina – provinca (провинция), npr. Republika sedmih združenih provinc (Республика Соединённых провинций, oziroma Респу́блика Семи́ Объединённых Ни́жних Земе́ль) in 'oblast' (область). Trenutno v članku o 'oblasti' piše, da bi »ustrezen slovenski prevod bil regija.« Izraz za regijo v ruščini je tudi регион. Do nastanka SZ je bila 'oblast' kot upravno-ozemeljska enota enaka guberniji.
V predsovjetskem času so bile 'oblasti' razdeljene na 'okraje' (уезд) – ujezde. Okraji so obstajali v RSFSR in ZSSR v prvih letih po oktobrski revoluciji 1917 in v nekaterih drugih državah, ki so nastale po razpadu Ruskega imperija. Kot posledica upravne prenove 1923–1929 so 'okraj' kot upravno kategorijo ukinili. Namesto tega so uvedli večje 'okrožje' (округ), 'okrožja' pa so bila razdeljena na manjše rajone (район), vendar so skoraj vsa 'okrožja' 'likvidirali' že avgusta 1930. 'Okrožje' je bilo vmesna enota med 'oblastjo' ('krajem', republiko) in 'rajonom'. V članku o SRS (Социалистическая Республика Словения) pod § Upravna delitev lepo piše:

»Ozemlje SRS je bilo razdeljeno na okraje (уезды) (do 1967), okraji na občine (общины) (od 1963 - mesta (города) in vasi (сёла)).

Predstavniški organi okrajev so okrajne skupščine (уездные скупщины) (do leta 1963 - okrajni ljudski odbori (уездные народные комитеты))

Predstavniški organi skupnosti so občinske skupščine (общинные скупщины) (do leta 1963 - mestni ljudski odbori (городские народные комитеты ) in podeželski ljudski odbori (сельские ~ ~)).«

Očitno 'kraji' ne morejo biti 'okraji', saj je za njih rezervirana beseda уезд. JS pravi: »[...] KSZI se odloča za okraj, kar vzporedni izraz nekdanjim slovenskim okrajem, ki smo jih poznali do leta 1965 (SSKJ 2014: okraj), in vzpostavlja povezavo z izvirnikom край.« To ne bo držalo, saj izvirnik ni край, ampak pač уезд. pmsm bi bilo treba vprašati še kakšnega dobrega rusista in/ali geografa. Pri KSZI so očitno pozabili na уезд-e in bi se za sodobni termin ('kraj') uvajalo zgodovinskega ('okraj'). 'Okraji' so bili del gubernij (to potrjuje tudi RU-SL slovar), sedaj pa niso več del 'oblasti'. Sedajšnji 'okraji' so slabši od prevzetih 'krajev', če ni drugih.. In 'oblasti' so mogoče še trši oreh – tako da bi v končni fazi veljalo sprejeti oba izvirna ruska termina. Dobro bi bilo tudi raziskati kdo jih je uvajal/uvedel. Upajmo, da ne kakšni sibirski geografi. --xJaM (pogovor) 00:59, 1. junij 2023 (CEST)[odgovori]
XJaM, imaš poanto. Najbolje, da pišeš Svetovalnici oziroma KSZI in da se odločijo za drugačne termine ali pa utemeljijo trenutne. —Upwinxp 13:21, 28. november 2023 (CET)[odgovori]