Pogovor:Celjski grad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Ali ni nek podoben članek o gradu že napisan (pod drugim imenom)? V spominu imam namreč fotografije gradu, ki so v nekem članku (in to ni bil glavni članek Celje). lp., --Ziga 21:10, 20 avgust 2006 (CEST)

Ja, menda misliš članek o Celjskih. Trenutno ne posedujem 'netrotlzihrskega' aparata, tako da ni več slik. Bom ob priliki preobrnil slike, lahko pa uporabim tudi Andrejevo sliko - vendar je bolj panoramska - čeprav seveda čudovita. --xJaM 21:27, 20 avgust 2006 (CEST)

Se mi zdi, da je bil to grofovski članek, ja. Sem moral kar malo razmišljati ob tvoji dvojni nikalnici. Kdo ve, ali kakšen jezik uporablja trojne. Kakšna k-paxščina? --Ziga 23:19, 20 avgust 2006 (CEST)

He, he. No, lepše rečeno: (trenutno) imam le 'trotlzihrski' aparat 3MegaCam. Saj ne da podcenjujem tudi preprosto tehniko, samo 'hudič' nikakor noče ostriti in zbija šale ter zvija sliko ob ozkih prehodih. Sicer pa sem članek dopolnil prek Orožnovih zanimivih zapisov. Ob priliki še kakšna tlorisna skica. Ja, kot tisto, kot sem zadnjič bral, da en narod (že ne vem več kateri) kaže na prihodnost za hrbtom. Morda to počne tudi k-paxščina. V zadnjem letniku gimnazije sem si pred 'dekadama' npr. 'zmislil' ljudstvo, ki bi po njegovem imenu govoril nanastusixpopisimusixlesixščino. Pred časom sem v fini vnemi hotel narediti o tem tudi članek na en: in so me seveda 'skenslali'. Sem pa drugače ponosen na pojem, ki sem si ga celo zapomnil 8-) --xJaM 00:18, 21 avgust 2006 (CEST)

Nana-stu-six-pop-isi-musix-lesix-(ščino). No vidiš, po takem postopku sem pa bral Uliksesa, na onih straneh, ki nimajo presledkov. Moram povedat, da je tvoja beseda veliko bolj prijazna za okolje. lp., --Ziga 10:26, 21 avgust 2006 (CEST)

Tudi Maha-sam-atman v Zelaznyjevem Gospodarju svetlobe iz leta 1968 je prijazna. --xJaM 02:50, 24 avgust 2006 (CEST)

Stari grad nad Celjem je pričel dajati odgovore o srednjeveški materialni kulturi na Celjskem v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Na Starem gradu so takrat pod vodstvom Tatjane Bregant in sodelovanjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja ter Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani začeli z dolgoletnimi sistematičnimi izkopavanji, ki so prinesla veliko materialnega gradiva, med drugim tudi številne odlomke čaš, ki jih pripisujemo srednjemu veku. Mednje sodijo zelo raznolike oblike; tako naletimo na enostavne odlomke čaš z ravnim konično oblikovanim ostenjem kot tudi na majhne lončke z ozkim vratom in močno izvihanim ustjem. Prav tako so odkrili odlomke klasičnih "gotskih" oblik; te večinoma v sektorjih F, J in L – v medzidju pod jugovzhodnim delom palacija. Med bogatim keramičnim gradivom pa so številčno še posebej opazni številni tipi bogato okrašenih plošč iz žgane gline za zunanje stene peči, t.i. pečnic. Tudi s pomočjo tega drobnega keramičnega gradiva, poleg pisanih virov o posameznih gradbenih posegih, je bilo moč časovno opredeliti 9 kulturnih plasti v vertikalni stratigrafski legi, čeprav so Bregantovo zanimale le plasti v katerih so ležale pečnice, ki jih je bilo moč v celoti rekonstruirati i.e. polovica vseh najdenih tipov (60) pečnic. Takratne najdbe so zbudile veliko zanimanje v strokovni javnosti; srednjeveške pečnice so bile predstavljene na razstavi in posebej ovrednotene – prav tako arhitekturne ostaline. Žal je temu obdobju sledilo zatišje in večji del gradiva še čaka na strokovno objavo. To so bile prve arheološke raziskave v Celju, kjer so različne srednjeveške plasti natančno dokumentirali.

--193.2.116.219 12:04, 27. avgust 2007 (CEST)