Podhujke
| Podhujke | |
|---|---|
| Lyncornis macrotis s Sulavezija | |
| Znanstvena klasifikacija | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Klad: | Strisores |
| Red: | Caprimulgiformes (ležetrudniki) Ridgway, 1881 |
| Družina: | Caprimulgidae (podhujke) Vigors, 1825 |
| Območje razširjenosti | |
Podhujke (znanstveno ime Caprimulgidae) so družina nočno aktivnih ptic iz reda ležetrudnikov, razširjena po vsem svetu.[1] Opisanih je 97 recentnih vrst (od tega ena verjetno izumrla), ki jih združujemo v 20 rodov.[2]
Opis
[uredi | uredi kodo]
Vse podhujke imajo varovalno barvo s sivimi in rjavimi toni, ki jih skrije med mirovanjem v gostem rastju podnevi. So majhne ptice s trupom cigaraste oblike in različno dolgimi perutmi ter repom; samci nekaterih vrst imajo zelo podaljšana repna ali krilna peresa, s katerimi dvorijo samicam, sicer pa sta si spola podobna. Imajo veliko glavo z velikimi očmi ter kratek in nežen kljun, ki ga obdajajo dolge ščetine, usta pa lahko zelo široko odprejo. Njihove noge so kratke.[1] Široka usta so morda botrovala razširjenemu prepričanju v antiki, da podhujke sesajo kozje mleko, o čemer sta pisala tudi Plinij starejši in Aristotel. Neutemeljeno trditev, da tako zajedajo na kozah in govedu, so ponavljali prirodoslovci vse do 19. stoletja, ostala pa je v njihovem znanstvenem imenu (dobesedno »kozji sesači«).[3]
So pretežno nočno aktivne ptice, zato je o njihovih življenjih razmeroma malo znanega. Vse podhujke se prehranjujejo z letečimi žuželkami, ki jih lovijo v letu, s širokimi usti lahko požrejo tudi večje kobilice in vešče. Znamenite so po svojem brnečem oglašanju, ki se razlega v nočeh. Gnezdijo običajno na tleh, v rastlinskem opadu ali v gramozu, brez posebne priprave gnezda.[1]
Habitat in razširjenost
[uredi | uredi kodo]Različne vrste naseljujejo zelo raznolike habitate, vključno z mesti, kjer lovijo svoj plen.[1]
Podhujke gnezdijo po vsej severni polobli razen najsevernejših in najbolj suhih predelov, pozimi pa se odselijo na južno poloblo.[1] V Sloveniji je razširjena samo (navadna) podhujka, ki je pogosta predvsem v dinarskem Krasu na jugozahodu države.[4]
Sistematika
[uredi | uredi kodo]
Tradicionalno so bile podhujke razdeljene v dve poddružini: Caprimulginae ali »tipične« podhujke in Chordeilinae. V poddružini Chordeilinae so bile vrste z kratkim kljunom in brez dolgih ščetin ob ustnih kotih, ki jih najdemo v rodovih Nyctiprogne, Lurocalis in Chordeiles. Molekularne filogenetske raziskave pa so pokazale, da ti dve poddružini nista monofiletski skupini.[5] Poleg tega je bila uvedena še poddružina Eurostopodinae, kamor so uvrščali vrste iz rodov Eurostopodus in Lyncornis. Novejše raziskave pa so pokazale, da ta dva rodova nista v bližnjem sorodstvu.[6]
Kladogram prikazan spodaj, temelji na filogenetski raziskavi iz leta 2014, ki sta jo izvedla Snorri Sigurðsson in Joel Cracraft. Afriški Veles binotatus v raziskavo ni bil vključen.[7] Razdelitev vrst po rodovih temelji na različici 15.1 seznama ptic, ki ga v imenu Mednarodnega ornitološkega odbora urejajo Frank Gill, Pamela C. Rasmussen in David Donsker.[8] Trije rodovi označeni z zvezdicami, niso monofiletski. Leta 2023 so Thiago Vernaschi Costa in sodelavci predlagali rešitev: uvedbo treh monotipskih rodov. Ponovno so uvedli rod Antiurus za pegastorepo podhujko (Hydropsalis maculicaudus) ter uvedli dva nova rodova: Quechuavis in Tepuiornis.[5]
| Caprimulgidae |
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Družina vsebuje 20 rodov.[8]
- Eurostopodus (7 vrst)
- Lyncornis (2 vrsti)
- Gactornis – (1 vrsta)
- Nyctiprogne (2 vrsti)
- Lurocalis (2 vrsti)
- Nyctipolus (2 vrsti)
- Nyctidromus (2 vrsti)
- Uropsalis (2 vrsti)
- Setopagis (4 vrste)
- Systellura (2 vrsti)
- Eleothreptus (2 vrsti)
- Macropsalis – (1 vrsta)
- Hydropsalis (4 vrste)
- Siphonorhis (2 vrsti)
- Nyctiphrynus (4 vrste)
- Phalaenoptilus – (1 vrsta)
- Antrostomus (12 vrst)
- Chordeiles (6 vrst; vključuje Podager, vključuje malega ležetrudnika Chordeiles minor)
- Veles – (1 vrsta)
- Caprimulgus (39 vrst, vključuje podhujko Caprimulgus europaeus)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 5 Winkler, David W.; Billerman, Shawn M.; Lovette, Irby L. (2015). Bird Families of the World. Lynx Editions. str. 81–83. ISBN 978-84-941892-0-3.
- ↑ Gill, Frank; Donsker, David, ur. (15. julij 2021). »Frogmouths, Oilbird, potoos, nightjars«. IOC World Bird List 11.2. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno 11. avgusta 2021.
- ↑ Burton, Adrian (2015). »Nightjar nonsense«. Frontiers in Ecology and the Environment. 13 (8): 456–456. doi:10.1890/1540-9295-13.8.456.
- ↑ Kljun, Ivan (2019). »Podhujka«. V Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan (ur.). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. str. 128–129. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.
- 1 2 Costa, T.V.V.; van Els, P.; Braun, M.J.; Whitney, B.M.; Cleere, N.; Sigurosson, S.; Silveira, L.F. (2023). »Systematic revision and generic classification of a clade of New World nightjars (Caprimulgidae), with descriptions of new genera from South America«. Avian Systematics. 1 (6): 55–99.
- ↑ McCullough, J.M.; DeCicco, L.H.; Boseto, D.; Moyle, R.G.; Andersen, M.J. (2025). »What Is an Eared Nightjar? Ultraconserved elements clarify the evolutionary relationships of Eurostopodus and Lyncornis nightjars (Aves: Caprimulgidae)«. Bulletin of the Society of Systematic Biologists. 4 (1). doi:10.18061/bssb.v4i1.10183.
- ↑ Sigurðsson, Snorri; Cracraft, Joel (2014). »Deciphering the diversity and history of New World nightjars (Aves: Caprimulgidae) using molecular phylogenetics«. Zoological Journal of the Linnean Society. 170 (3): 506–545. doi:10.1111/zoj.12109.
- 1 2 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Februar 2025). »Frogmouths, Oilbird, potoos, nightjars«. IOC World Bird List Version 15.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 28. junija 2025.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]