Podhujke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Podhujke
Great Eared-Nightjar, Tangkoko, Sulawesi (5799113025) (2).jpg
Lyncornis macrotis s Sulavezija
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Caprimulgiformes (ležetrudniki)
Družina: Caprimulgidae
Vigors, 1825
Skupno območje razširjenosti
Skupno območje razširjenosti

Podhujke (znanstveno ime Caprimulgidae) so družina nočno aktivnih ptic iz reda ležetrudnikov, razširjena po vsem svetu.[1] Opisanih je 97 recentnih vrst (od tega ena verjetno izumrla), ki jih združujemo v 20 rodov.[2]

Opis[uredi | uredi kodo]

Varovalna obarvanost dobro prikrije podhujko med mirovanjem na veji

Vse podhujke imajo varovalno barvo s sivimi in rjavimi toni, ki jih skrije med mirovanjem v gostem rastju podnevi. So majhne ptice s trupom cigaraste oblike in različno dolgimi perutmi ter repom; samci nekaterih vrst imajo zelo podaljšana repna ali krilna peresa, s katerimi dvorijo samicam, sicer pa sta si spola podobna. Imajo veliko glavo z velikimi očmi ter kratek in nežen kljun, ki ga obdajajo dolge ščetine, usta pa lahko zelo široko odprejo. Njihove noge so kratke.[1] Široka usta so morda botrovala razširjenemu prepričanju v antiki, da podhujke sesajo kozje mleko, o čemer sta pisala tudi Plinij starejši in Aristotel. Neutemeljeno trditev, da tako zajedajo na kozah in govedu, so ponavljali prirodoslovci vse do 19. stoletja, ostala pa je v njihovem znanstvenem imenu (dobesedno »kozji sesači«).[3]

So pretežno nočno aktivne ptice, zato je o njihovih življenjih razmeroma malo znanega. Vse podhujke se prehranjujejo z letečimi žuželkami, ki jih lovijo v letu, s širokimi usti lahko požrejo tudi večje kobilice in vešče. Znamenite so po svojem brnečem oglašanju, ki se razlega v nočeh. Gnezdijo običajno na tleh, v rastlinskem opadu ali v gramozu, brez posebne priprave gnezda.[1]

Habitat in razširjenost[uredi | uredi kodo]

Različne vrste naseljujejo zelo raznolike habitate, vključno z mesti, kjer lovijo svoj plen.[1]

Podhujke gnezdijo po vsej severni polobli razen najsevernejših in najbolj suhih predelov, pozimi pa se odselijo na južno poloblo.[1] V Sloveniji je razširjena samo (navadna) podhujka, ki je pogosta predvsem v dinarskem Krasu na jugozahodu države.[4]

Sistematika[uredi | uredi kodo]

Samci afriške vrste Caprimulgus longipennis imajo zelo povečan par letalnih peres, s katerimi dvorijo samicam

Taksonomski položaj družine med ležetrudniki je stvar burne razprave med ornitologi zaradi nejasnih ločevalnih znakov. Tradicionalno poleg njih uvrščamo v isti red še zaspance (Nyctibiidae), lastovičnike (Podargidae) in tolste lastovičnike (Steatornithidae), včasih tudi druge bližnje sorodnike, kot so hudourniki. Po sodobnem konsenzu vse naštete ločujejo v lastne redove, torej ostajajo podhujke edina družina v redu ležetrudnikov (Caprimulgiformes), vendar ostajajo sorodstvena razmerja med temi skupinami nejasna.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Winkler, David W.; Billerman, Shawn M.; Lovette, Irby L. (2015). Bird Families of the World. Lynx Editions. str. 81–83. ISBN 978-84-941892-0-3.
  2. Gill, Frank; Donsker, David, ur. (2021-07-15). "Frogmouths, Oilbird, potoos, nightjars". IOC World Bird List 11.2. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno dne 2021-08-11.
  3. Burton, Adrian (2015). "Nightjar nonsense". Frontiers in Ecology and the Environment. 13 (8): 456–456. doi:10.1890/1540-9295-13.8.456.
  4. Kljun, Ivan (2019). "Podhujka". V Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan (ur.). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. str. 128–129. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.
  5. "Taxonomic Updates – IOC World Bird List". Pridobljeno dne 2021-08-11.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]