Pojdi na vsebino

Podhujke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Podhujke
Lyncornis macrotis s Sulavezija
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Klad: Strisores
Red: Caprimulgiformes (ležetrudniki)
Ridgway, 1881
Družina: Caprimulgidae (podhujke)
Vigors, 1825
     Območje razširjenosti

Podhujke (znanstveno ime Caprimulgidae) so družina nočno aktivnih ptic iz reda ležetrudnikov, razširjena po vsem svetu.[1] Opisanih je 97 recentnih vrst (od tega ena verjetno izumrla), ki jih združujemo v 20 rodov.[2]

Varovalna obarvanost dobro prikrije podhujko med mirovanjem na veji

Vse podhujke imajo varovalno barvo s sivimi in rjavimi toni, ki jih skrije med mirovanjem v gostem rastju podnevi. So majhne ptice s trupom cigaraste oblike in različno dolgimi perutmi ter repom; samci nekaterih vrst imajo zelo podaljšana repna ali krilna peresa, s katerimi dvorijo samicam, sicer pa sta si spola podobna. Imajo veliko glavo z velikimi očmi ter kratek in nežen kljun, ki ga obdajajo dolge ščetine, usta pa lahko zelo široko odprejo. Njihove noge so kratke.[1] Široka usta so morda botrovala razširjenemu prepričanju v antiki, da podhujke sesajo kozje mleko, o čemer sta pisala tudi Plinij starejši in Aristotel. Neutemeljeno trditev, da tako zajedajo na kozah in govedu, so ponavljali prirodoslovci vse do 19. stoletja, ostala pa je v njihovem znanstvenem imenu (dobesedno »kozji sesači«).[3]

So pretežno nočno aktivne ptice, zato je o njihovih življenjih razmeroma malo znanega. Vse podhujke se prehranjujejo z letečimi žuželkami, ki jih lovijo v letu, s širokimi usti lahko požrejo tudi večje kobilice in vešče. Znamenite so po svojem brnečem oglašanju, ki se razlega v nočeh. Gnezdijo običajno na tleh, v rastlinskem opadu ali v gramozu, brez posebne priprave gnezda.[1]

Habitat in razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Različne vrste naseljujejo zelo raznolike habitate, vključno z mesti, kjer lovijo svoj plen.[1]

Podhujke gnezdijo po vsej severni polobli razen najsevernejših in najbolj suhih predelov, pozimi pa se odselijo na južno poloblo.[1] V Sloveniji je razširjena samo (navadna) podhujka, ki je pogosta predvsem v dinarskem Krasu na jugozahodu države.[4]

Sistematika

[uredi | uredi kodo]
Samci afriške vrste Caprimulgus longipennis imajo zelo povečan par letalnih peres, s katerimi dvorijo samicam

Tradicionalno so bile podhujke razdeljene v dve poddružini: Caprimulginae ali »tipične« podhujke in Chordeilinae. V poddružini Chordeilinae so bile vrste z kratkim kljunom in brez dolgih ščetin ob ustnih kotih, ki jih najdemo v rodovih Nyctiprogne, Lurocalis in Chordeiles. Molekularne filogenetske raziskave pa so pokazale, da ti dve poddružini nista monofiletski skupini.[5] Poleg tega je bila uvedena še poddružina Eurostopodinae, kamor so uvrščali vrste iz rodov Eurostopodus in Lyncornis. Novejše raziskave pa so pokazale, da ta dva rodova nista v bližnjem sorodstvu.[6]

Kladogram prikazan spodaj, temelji na filogenetski raziskavi iz leta 2014, ki sta jo izvedla Snorri Sigurðsson in Joel Cracraft. Afriški Veles binotatus v raziskavo ni bil vključen.[7] Razdelitev vrst po rodovih temelji na različici 15.1 seznama ptic, ki ga v imenu Mednarodnega ornitološkega odbora urejajo Frank Gill, Pamela C. Rasmussen in David Donsker.[8] Trije rodovi označeni z zvezdicami, niso monofiletski. Leta 2023 so Thiago Vernaschi Costa in sodelavci predlagali rešitev: uvedbo treh monotipskih rodov. Ponovno so uvedli rod Antiurus za pegastorepo podhujko (Hydropsalis maculicaudus) ter uvedli dva nova rodova: Quechuavis in Tepuiornis.[5]

Caprimulgidae

Eurostopodus – (7 vrst)

Lyncornis – (2 vrsti)

Gactornis – (1 vrsta)

Nyctiprogne – (2 vrsti)

Lurocalis – (2 vrsti)

Nyctipolus – (2 vrsti)

Nyctidromus – (2 vrsti)

* Setopagis whitelyi – (1 vrsta; Tepuiornis)

Uropsalis – (2 vrsti)

* Systellura decussata – (1 vrsta, Quechuavis)

Setopagis – (3 vrste)

Systellura – (1 vrsta)

Eleothreptus – (2 vrsti)

* Hydropsalis maculicaudus – pegastorepa podhujka (Antiurus)

Macropsalis – (1 vrsta)

Hydropsalis – (3 vrste)

Siphonorhis – (2 vrsti)

Nyctiphrynus – (4 vrste)

Phalaenoptilus – (1 vrsta)

Antrostomus – (12 vrst)

Chordeiles – (7 vrst)

Caprimulgus – (39 vrst)

Družina vsebuje 20 rodov.[8]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 5 Winkler, David W.; Billerman, Shawn M.; Lovette, Irby L. (2015). Bird Families of the World. Lynx Editions. str. 81–83. ISBN 978-84-941892-0-3.
  2. Gill, Frank; Donsker, David, ur. (15. julij 2021). »Frogmouths, Oilbird, potoos, nightjars«. IOC World Bird List 11.2. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno 11. avgusta 2021.
  3. Burton, Adrian (2015). »Nightjar nonsense«. Frontiers in Ecology and the Environment. 13 (8): 456–456. doi:10.1890/1540-9295-13.8.456.
  4. Kljun, Ivan (2019). »Podhujka«. V Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan (ur.). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. str. 128–129. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.
  5. 1 2 Costa, T.V.V.; van Els, P.; Braun, M.J.; Whitney, B.M.; Cleere, N.; Sigurosson, S.; Silveira, L.F. (2023). »Systematic revision and generic classification of a clade of New World nightjars (Caprimulgidae), with descriptions of new genera from South America«. Avian Systematics. 1 (6): 55–99.
  6. McCullough, J.M.; DeCicco, L.H.; Boseto, D.; Moyle, R.G.; Andersen, M.J. (2025). »What Is an Eared Nightjar? Ultraconserved elements clarify the evolutionary relationships of Eurostopodus and Lyncornis nightjars (Aves: Caprimulgidae)«. Bulletin of the Society of Systematic Biologists. 4 (1). doi:10.18061/bssb.v4i1.10183.
  7. Sigurðsson, Snorri; Cracraft, Joel (2014). »Deciphering the diversity and history of New World nightjars (Aves: Caprimulgidae) using molecular phylogenetics«. Zoological Journal of the Linnean Society. 170 (3): 506–545. doi:10.1111/zoj.12109.
  8. 1 2 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Februar 2025). »Frogmouths, Oilbird, potoos, nightjars«. IOC World Bird List Version 15.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 28. junija 2025.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]