Pobreško pokopališče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pobreško pokopališče
Pobreško pokopališče s kapelo
Pokopališče s kapelo
Zemljevid Slovenije
Zemljevid Slovenije
Geografski položaj v Sloveniji
Lega Mestna občina Maribor
Koordinati 46°33′2.21″N 15°39′52.79″E / 46.5506139°N 15.6646639°E / 46.5506139; 15.6646639Koordinati: 46°33′2.21″N 15°39′52.79″E / 46.5506139°N 15.6646639°E / 46.5506139; 15.6646639
RKD št. 4248 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 8. april 1992
"Frančiškanski del" pokopališča
Grob Josipa Priola in njegove hčere Cvetane
Grobnica zaslužnih meščanov - Andreja Tappeinerja, Aleksandra Nagyja, Ignacija Orožna, Franca Kosarja in drugih
Otroško pokopališče

Pobreško pokopališče je eno izmed mariborskih pokopališč.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pokopališče Pobrežje je nastalo v 70. letih 19. stoletja, ko je mestna občina na Pobrežju kupila zemljišče Poudrettove tovarne in ga namenila novemu magdalenskemu pokopališču. Mrtve so tam začeli pokopavati 1. avgusta 1879. Cerkev pokopališča ni blagoslovila, ker ni bilo posebnega prostora za nekatolike. Ko je cerkev pokopališče blagoslovila, je število pokopov začelo naraščati. Takrat so na njem začeli pokopavati padle vojake iz prve svetovne vojne. Kasneje je pokopališče bilo namenjeno mrtvim iz mestnih krajev na levem bregu Drave ne glede na njihovo vero. Večino so predstavljali katoliki, med katere so pokopali tudi ljudi druge veroizpovedi, kot so pravoslavci, muslimani, starokatoliki, Judi in brezverce (ateiste), protestantom pa je bilo namenjeno le nekaj grobov. Leta 2003 so uredili poseben del za otroško pokopališče. Kasneje so okoli pokopališča postavili leseno ograjo, posadili živo mejo, postavili križ in zgradili mrtvašnico. Iz ostankov grobnice grofov Brandis so zgradili novo pokopališko kapelo. Pokopališče so povečali med letoma 1893 in 1907.

Pomembni ljudje[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4248". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  2. Sašo Radovanovič, Vodnik po Pobreškem pokopališču, Ostroga, Maribor 2009.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]