Plaisance Antiohijska

Plaisance Antiohijska
Kraljica žena Cipra
Tenure	1250–1253
Regentka Cipra
Regentstvo	1253–1261
Monarh	Hugo II. Ciprski
Regentka Jeruzalemskega kraljestva
Regentstvo	1253–1261
Monarh	Konrad II. Konrad III.
Rojstvo	okoli 1235
Smrt	22./27. september 1261 Ciper
Zakonec	Henrik I. Ciprski Balian Arsufski
Potomci	Hugo II. Ciprski
Rodbina	Poitiers
Oče	Bohemond V. Antiohijski
Mati	Lucija Segnijska
Poklic	kraljevska soproga

Plaisance Antiohijska je po poroki s kraljem Henrikom I. Ciprskim postala ciprska kraljica žena, * okoli 1235, † 27./22. september 1261.

V letih 1254–1261 in 1258–1261 je bila regentka Ciprskega in Jeruzalemskega kraljestva za svojega sina, kralja Huga II. Ciprskega.

Biografija

Plaisance je bila hči Bohemonda V. Antiohijskega in njegove druge žene, italijanske plemkinje Lucije Segnijske, sorodnice papeža Inocenca III.

Prvič se je poročila leta 1250 s ciprskim kraljem Henrikom I., ki je umrl leta 1253. Njun sin, dojenček Hugo II., je postal ciprski kralj. V njegovem imenu je kot regentka vladala Plaisance. Drugič se je poročila z Balianom Arsufskim, sinom Ivana Arsufskega, vendar se je ločila in zakonsko zvezo leta 1258 razveljavila.

Uradni kralj Jeruzalemskega kraljestva je bil takrat odsotni Konrad Hohenstaufenski, ki je umrl leta 1254. Njegov naziv je prešel na njegovega sina Konradina, ki je bil prav tako v Nemčiji. Položaj njegovega regenta je po rojstvu pripadel mladoletnemu Hugu II., ki je bil Konradinov neposredni dedič in naslednji jeruzalemski kralj, če Konradin ne bi imel lastnih potomcev. Leta 1258 je Plaisancin brat Bohemond VI. Antiohijski pripeljal Huga in Plaisanca v Akro in zahteval, da se Huga prizna za jeruzalemskega kralja, Plaisance pa za regentko. Ivan Ibelinski, grof Jafe, templjarji in tevtonski vitezi so se s tem strinjali, hospitalci in različni pravniki pa so temu nasprotovali, ker so za kralja priznavali Konradina, čeprav ni bil prisoten v kraljestvu.

Plaisance, ki jo je podpirala večina plemičev, je bila sprejeta za vršilko dolžnosti regentke, ona pa je za svojega namestnika imenovala svojega nekdanjega tasta Ivana Arsufskega, ki je to funkcijo opravljal že pred njenim prihodom. Spor za nasledstvo se je nadaljeval in papež Aleksander IV. ga je poskušali rešiti s pomočjo Genovežanov. Ivan Jafski je prepričal Bohemonda in Plaisance, da proti njim združita Jeruzalem, Antiohijo in Tripoli. Leta 1260 je v Akro prispel visoki klerik in bodoči papež Jakob Pantaleon, da bi prevzel prosto mesto patriarhata v upanju, da bo rešil krizo. Približno v tem času je Plaisance očitno postala ljubica Ivana Jafskega, čemur je novi patriarh nasprotoval. Kot papež Urban IV. (ali morda Klemen IV.) je poslal Plaisance papeško pismo Audi filia et., v katerem je izrazil svoje neodobravanje njenega razmerja.

Plaisance je umrla na Cipru leta 1261. Regentstvo Huga II. Na Cipru je prešlo na Huga Antiohijskega-Lusignanskega, regentstvo Jeruzalema pa na njeno svakinjo Izabelo, sestro Plaisancinega pokojnega moža Henrika I. Hugo II. je umrl leta 1267, preden je dosegel polnoletnost. Nasledil ga je Hugo Antiohijski, ki je vladal do leta 1284.

Vir

• Edbury, Peter W. (1997), John of Ibelin and the Kingdom of Jerusalem, Boydell Press

Nazivi za člane kraljevske družine
Predhodnik:  Štefanija Lampronska	Kraljica žena Cipra 1250–1254	Naslednik:  Izabela Ibelinska