Pišece

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pišece
Pišece se nahaja v Slovenija
Pišece
Pišece
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°00′11″N 15°38′53″E / 46.003°S 15.648°V / 46.003; 15.648
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPosavska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaBrežice
ŽupnijaPišece
Krajevna skupnostPišece
Prva omemba1268
Površina
 • Skupno4,25 km2
Nadm. višina
231,7 m
Najvišja
~ 450 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno335
 • Gostota79 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
8255 Pišece
Zemljevidi
Sosednji krajiBrezje pri Bojsnem, Dednja vas, Pavlova vas, Podgorje pri Pišecah[2]
Pišece - Vas
LegaObčina Brežice
RKD št.8100 (opis enote)[3]
Grad Pišece
Cerkev sv. Mihaela
Farovški mlin ob cerkvi
Rojstna hiša Maksa Pleteršnika

Pišece so vas v Bizeljskem gričevju v Občini Brežice.

Kraj je središče Krajevne skupnosti Pišece ter Župnije Pišece. V jedru gručasta središčna vas v severnem delu Bizeljskega gričevja leži na južnem prisojnem vznožju gozdnate Orlice (701 m). Območje Pišec je dovolj široko odprto vplivom subpanonskega podnebja, hkrati pa zaščiteno z vzporednim gorskim hrbtom (Orliškim hribovjem), ki preprečuje vdor hladnega zraka s severa. Podnebje je zaradi tega zelo sončno in milo, tako da poljski pridelki dozore pol meseca hitreje kot na severni strani Orlice. Znana je pišečka marelica. Po gričih v okolici so vinogradi in sadovnjaki, med njimi pa so raztreseni zaselki Čerenje, Prekože, Orehovec in Pilštanj.[4] Na strmih pobočjih Orlice rastejo listnati gozdovi.

Skozi naselje drži cesta iz Globokega proti Bizeljskemu in se tu odcepi cesta v Pavlovo vas. Na jugu je dolina potoka Gabernice, ki izvira tik nad župniščem v votlini imenovani Duplo. Voda se uporablja za vodovod, ima pa stalno temperaturo 12 oC in tudi v sušnih mesecih ne presahne. Pri izviru je tudi začetek prve vodne učne poti v Sloveniji. Mlajši vaščani so zaposleni večinoma v Brežicah in Krškem. Na griču (352 m) severozahodno nad vasjo stoji grad Pišece iz 13. stoletja z angleškim vrtom, kjer raste več eksotičnih dreves. Sedanja župnijska cerkev sv. Mihaela je baročna stavba s konca 18. stoletja. V Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 sta poleg že navedenih zaselkov omenjena še Okrog in Orešje.[5][6][7]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj se v virih prvič omenja leta 1268. Prva omemba župnije sega v leto 1651.

V času med okupacijo je v vaseh na območju Krajevne skupnosti Pišece imelo začasen dom 110 družin oziroma več kot 420 ljudi, ki so se sem zatekli iz izseljenega pasa. 1. maja 1943 so Nemci v vasi ustrelili 10 talcev. Dne 7. julija 1944 je 1. bataljon Kozjanskega odreda tu uničil žandermerijsko postajo in postojanko vermanov, decembra istega leta pa so bili požgani šola, župnišče in stavba Heimatbunda.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Število prebivalcev po letih:

Leto 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002
Število 254 475 440 443 462 483 542 547 514 482 426 399 312

Etnična sestava 1991:

Pomembni Pišečani[uredi | uredi kodo]

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Ustanove[uredi | uredi kodo]

  • Badminton klub Pišece
  • Godba na pihala Pišece
  • Društvo kmečkih žena Pišece
  • Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine grad Pišece
  • Oktet Orlica
  • Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece
  • Prostovoljno gasilsko društvo Pišece
  • Športno društvo Orlica Pišece
  • Župnija Pišece

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. Atlas okolja.
  3. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8100«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  4. Uroš Škof, Podnebni pogoji za uspevanje vinske trte na območju Bizeljskega in Pišec; v: Rast, letnik 12, številka 1, strani 108-113, (COBISS).
  5. Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana 1995 (COBISS).
  6. Krajevni leksikon Slovenije, Knjiga 3, DZS, Ljubljana, 1976, (COBISS).
  7. Krajevni leksikon Dravske banovine, Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine, Ljubljana, 1937 (COBISS).
  8. Bogo Grafenauer, Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1974, stran 265.
  9. Boj za staro pravdo, strani 173, 254, 256, 259.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]