Pittsburški sporazum
Pittsburški sporazum je bil memorandum o soglasju, sklenjen 31. maja 1918 med člani čeških in slovaških izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike . Nadomestil je Clevelandski sporazum z dne 22. oktobra 1915. [1]
Ime je dobil po mestu Pittsburgh v Pensilvaniji, kjer je bil dogovor sklenjen. Sporazum je predpisal namen sopodpisnic, da ustvarijo neodvisno Češkoslovaško.[2][3] To je bilo doseženo 18. oktobra 1918, ko je glavni avtor sporazuma, Tomáš Garrigue Masaryk, razglasil neodvisnost Češkoslovaške. Masaryk je bil novembra 1918 izvoljen za prvega predsednika Češkoslovaške.
Ozadje[uredi | uredi kodo]
Zgodovinski okvir Pittsburškega sporazuma je bil bližajoči se razpad Avstro-Ogrske v mesecih pred koncem prve svetovne vojne . Do septembra 1918 je bilo očitno, da bodo Britanija, Francija in Rusija premagala sile habsburške monarhije.[4] Med letoma 1860-1918 se je skoraj milijon ljudi slovaške in češke narodnosti izselilo v Združene države in druge narode. Takrat so bili ti priseljenci uradno zapisani kot Avstrijci ali Madžari (Madžari), kar ni odražalo njihovega dejanskega etničnega izvora. [5] Vendar so Združene države dovolile ustanovitev in delovanje čeških in slovaških nacionalističnih skupin. [6] 22. oktobra 1915 sta v Bohemian National Hall na Broadwayu, Cleveland, Ohio, Slovaška liga Amerike in Boemsko (Češko) nacionalno zavezništvo podpisali Clevelandski sporazum. S tem sta se skupini dogovorili, da bosta skupaj delovali v smeri enotne in neodvisne države Čehov in Slovakov.[7] Združitev čeških in slovaških skupin prebivalstva je pomagala Slovakom, da so se odcepili od madžarske države Avstro-Ogrske in ustvarili državo z jasno slovansko večino, da bi premagali veliko nemško govoreče prebivalstvo Češke.
Srečanje[uredi | uredi kodo]
V petek, 31. maja 1918, je bil sklican sestanek pod vodstvom Tomáša Garriguea Masaryka.[2]
Dogovor[uredi | uredi kodo]
- "1. Odobravamo (sankcioniramo) politični program, ki si prizadeva doseči zvezo Čehov in Slovakov v neodvisni državi, ki jo sestavljajo Češka dežela (Dežele češke krone) in Slovaška.
- 2. Slovaška bo imela svojo upravo, svoj parlament in svoja sodišča.
- 3. Slovaščina bo uradni jezik v šolah in nasploh v javnem življenju (na Slovaškem).
- 5. Organizacija sodelovanja Čehov in Slovakov v Združenih državah se bo z medsebojnim dogovorom povečala in prilagodila potrebam in glede na spreminjajoče se razmere.
- 6. Podrobna pravila o ureditvi češko-slovaške države so prepuščena osvobojenim Čehom in Slovakom ter njihovim pravnim zastopnikom (da jih določijo).« [8]
Podpisniki[uredi | uredi kodo]
Slovaški[uredi | uredi kodo]
- Ivan Bielek (1886–1941),
- Michal Bosák (1869–1937)
- Ivan Daxner (1860–1938)
- Ján Adolf Ferjenčík (1863–1925)
- Matúš Gazdík
- Ignác Gessay (1874–1928)
- Milan Alexander Getting (1878–1951)
- Milan Getting je bil slovaški novinar in politik ter kasneje diplomat. Leta 1902 je emigriral v ZDA. Bil je izdajatelj glasila Slovaškega Sokola.
- Jozef Hušek (1880–1947)
- Ján Janček ml. (1881–1933)
- L. Jozef Karlovský (1887–1964)
- Ján Kubašek (1885–1950)
- Albert Mamatey (1870–1923)
- Gejza H. Mika
- Jožef Murgaš (1864–1929)
- Ján Pankúch (1869–1951)
- Andrej Šustek
- Pavel Šiška
- Šiška je bil finančni tajnik Slovaške lige Amerike. [9]
Češki[uredi | uredi kodo]
- Vojta Beneš (1878–1951)
- Beneš se je rodil v Kožlanah kot brat Edvarda Beneša.
- Hynek Dostál (1871–1943)
- Ludvík Fisher (1880–1945)
- Fisher je bil predsednik Češke nacionalne zveze.
- Inocenc Kestl
- Josef Martínek (1889–1980)
- Tomáš Garrigue Masaryk (1850–1937)
- Masaryk je bil član avstrijske vlade in filozof na univerzi v Pragi . Bil je ključen pri zagotavljanju neodvisnosti češkega ljudstva in postal je predsednik Češkoslovaške.[10]
- Jožef P. Pecivál
- Karel Pergler (1882–1954)
- B. Šimek
- Bohumil Shimek je bil češko-ameriški botanik.
- Jan Straka
- Oldřich Zlámal (1879–1955)
- Jaroslav Josip Zmrhal (1878–1951)
Izid[uredi | uredi kodo]
Češka začasna vlada v Parizu je 18. oktobra 1918 razglasila češkoslovaško deklaracijo neodvisnosti .
Arhiv[uredi | uredi kodo]
Po srečanju je bil podpisana natisnjena listina sporazuma. Originalni tisk, kot je bil podpisan, je bil 9. septembra 2007 podarjen Zgodovinskemu centru Johna Heinza v Pittsburghu.[2] Druge kopije so arhivirane drugje po svetu.
Reference:[uredi | uredi kodo]
- ↑ Sabol, J.T.; Alzo, L.A. (2009). Cleveland Slovaks. Images of America. Arcadia Pub. str. 8. ISBN 978-0-7385-5242-2. Pridobljeno 30. decembra 2022.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Votruba M. "Pittsburgh Agreement" Arhivirano 2018-08-10 na Wayback Machine. University of Pittsburgh, Slovak Studies Program. Accessed 28 October 2013.
- ↑ »Pittsburgh Agreement; Slovak Studies Program, University of Pittsburgh«. 22. januar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januarja 2021. Pridobljeno 12. junija 2022.
- ↑ Stevenson, D. "Cataclysm: The First World War As Political Tragedy", New York: Basic Books (2004) p 380, ISBN 0-465-08184-3, OCLC 54001282
- ↑ Sabo G. "Slovaks - The Encyclopedia of Cleveland History" Case Western Reserve University. Accessed 3 November 2013.
- ↑ 6,0 6,1 Mahoney, W. "The history of the Czech Republic and Slovakia." The Greenwood Histories of the Modern Nations. 2011. Google Books. In English. Accessed 30 October 2013
- ↑ Burik, Paul. »Cleveland Agreement of 1915«. The Encyclopedia of Cleveland History. Case Western Reserve University. Pridobljeno 10. julija 2020.
- ↑ Grinnel D. "The Pittsburgh Agreement" Arhivirano 2013-11-02 na Wayback Machine. Penn State University. Western Pennsylvania History. Accessed 28 October 2013
- ↑ Ference G.C. "Sixteen months of indecision: Slovak American viewpoints toward compatriots and the homeland from 1914 to 1915 as viewed by the Slovak Language Press in Pennsylvania." Susquehanna University Press, 1995. p125. Accessed 30 October 2013.
- ↑ Ford N. G. "Americans All!: Foreign-Born Soldiers in World War I." Texas A & M University Press. 5 January 2001. In English. Accessed 31 October 2013.