Pitagoreja
 Antično obzidje Pitagoreje | |
| Unescova svetovna dediščina | |
|---|---|
| Uradno ime | Pitagoreja na Samosu |
| Del | Pitagoreje in Herejona na Samosu |
| Lega | Samos, Grčija |
| Koordinati | 37°41′27″N 26°56′36″E / 37.69083°N 26.94333°E |
| Površina | 285.9 ha |
| Varovalni pas | 402,25 ha |
| Kriterij |
|
| Referenca | 595-001 |
| Vpis | 1992 (16. zasedanje) |
  Lega: Pitagoreja | |
Pitagoreja (grško Πυθαγόρειο, Pithagórion) je arheološko najdišče antičnega mesta Samos[1] na grškem otoku Samosu. Najdišče se nahaja v sodobnem grškem mestu Pitagorion,[2] po katerem je dobilo svoje sodobno ime.
Na najdišču so odkrili antične grške in rimske spomenike in slavni antični tunel, imenovan Evpalinov tunel[3] ali Evpalinov akvadukt. Pitagorejo je skupaj s Herajonom na Samosu UNESCO leta 1992 uvrstil na svoj seznam svetovne dediščine.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Najzgodnejše arheološke najdbe segajo v 4. tisočletje pr. n. št. Odkrili so jih na griču Kastro (grško Κάστρο) in spadajo v neolitsko obdobje. Polis se je razvil v 6. stoletju pr. n. št. pod tiranom Polikratom. Otoški gozdovi so dajali les za gradnjo trgovskih in vojnih ladij, zaradi katerih je Samos vladal bližnjim morjem. Polis je trgoval predvsem z maloazijskimi in sredozemskimi državami.[4] Na Samosu je nastala je nova vrsta ladje s 50 veslači, tako imenovana "samena" (σάμαινα, samena) s kljunastim premcem.[4] Prebivalci Samosa so ustanovili kolonije v Joniji, Trakiji in zahodnih državah. Pod Polikratom so bili zgrajeni Herejon – Herin tempelj, ki je bil po Herodotovem mnenju "največji izmed znanih templjev", Evpalinov tunel in pomol v pristanišču.[2][3]
Med izkopavanji so našli ostanke tlakovanih ulic in hiš z mozaičnimi tlemi. Samos je bil član Jonske zveze.[2]