Pietà

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Michelangelova Pietà v baziliki sv. Petra, Vatikan
Pietà, iz samostana v Nemčiji, c. 1375–1400, danes v Met Cloisters, New York

Pietà (italijanska izgovorjava: [pjeˈta]; pomeni 'pomilovanje', 'sočutje') je v krščanski umetnosti predmet, ki prikazuje Devico Marijo, ki ziblje mrtvo Jezusovo telo, najpogosteje ga najdemo v kiparstvu. Kot taka gre za posebno obliko Objokovanja Kristusa, prizor iz Kristusovega pasijona, ki ga najdemo v ciklih Kristusovega življenja. Ko Kristusa in Devico obkrožajo druge figure iz Nove zaveze, se tema imenuje objokovanje, čeprav se tudi za to pogosto uporablja pietà kar je v italijanščini običajni izraz.

Okvir in razvoj[uredi | uredi kodo]

Pietà je ena od treh splošnih umetniških predstav žalostne Device Marije, drugi dve sta Mater Dolorosa ('Žalostna Mati') in Stabat Mater ('Tu stoji mati').[1][2] Drugi dve upodobitvi najpogosteje najdemo v slikah in ne v kiparstvu, čeprav obstajajo kombinirane oblike.[3]

Kip Križanje Jezusa ob opazovanju Device Marije, ki ziblje Jezusovo truplo (delo Salzburg, 1470), Narodna galerija Slovenije.

Pietà se je razvila v Nemčiji (kjer se imenuje Vesperbild) okoli leta 1300, v Italijo je prispela okoli 1400, posebno priljubljena pa je bila v srednjeevropskem prostoru kot pobožna podobica (Andachtsbilder).[4] Številni nemški in poljski primeri iz 15. stoletja iz lesa močno poudarjajo Kristusove rane. Polaganje Kristusa in žalovanje ali Pietà tvorita 13. postajo Križevega pota in tudi eno od sedmih žalostnih devic.

Čeprav pietà najpogosteje prikazuje Devico Marijo, ki drži Jezusa, obstajajo tudi druge kompozicije, vključno s tistimi, kjer Bog Oče sodeluje pri držanju Jezusa (glej spodnjo galerijo). V Španiji Devica pogosto drži eno ali obe roki, včasih s Kristusovim telesom spuščenim na tla.

Michelangelo[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Pietà (Michelangelo).

Znan primer je Michelangelov kip izklesan iz marmornega bloka in stoji v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Telo Kristusa se razlikuje od večine starejših kipov pietà, ki so bili običajno manjši in v lesu. Devica je tudi nenavadno mladostna in bolj spokojna, kot pa starejša, Marija žalosti večine pietà. Iz dveh razlogov je prikazana kot mladostna; Bog je vir vse lepote in ona je najbližje Bogu, tudi zunanjost je mišljena kot razodetje notranjosti (devica je moralno lepa). Pietà z Devico Marijo je edinstvena tudi med Michelangelovimi skulpturami, saj je bila edina, ki jo je kdaj podpisal, ko so obiskovalci mislili, da jo je izdelal Cristoforo Solari.[5] Njegov podpis je vklesan kot MICHAELA [N] GELUS BONAROTUS FLORENTIN [US] FACIEBA [T] ('Michelangelo Buonarroti, Florentinec je to storil').[6]

Polaganje v grob, 1547-1555, Michelangelo, Museo dell'Opera del Duomo, Firence

V manj znani Michelangelovi pietà, Polaganje v grob, ni Devica Marija tista, ki drži Jezusovo telo, temveč Nicodem (ali morda Jožef iz Arimateje), Marija Magdalena in Devica Marija. Obstaja nekaj znakov, da moški s kapuco temelji na avtoportretu umetnika.[7] Skulptura je postavljena v Museo dell'Opera del Duomo v Firencah in je znana tudi kot Florentinska pietà.

Generacijo pozneje je španski slikar Luis de Morales naslikal številne zelo čustvene pietàs [8] s primeri v Louvru in Muzeju Prado.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Kipi[uredi | uredi kodo]

Slike[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Arthur de Bles, 2004 How to Distinguish the Saints in Art by Their Costumes, Symbols and Attributes ISBN 1-4179-0870-X page 35
  2. Anna Jameson, 2006 Legends of the Madonna: as represented in the fine arts ISBN 1-4286-3499-1 page 37
  3. E.g. see Noël Quillerier's at Oratorio della Nunziatella
  4. G Schiller, Iconography of Christian Art, Vol. II,1972 (English trans from German), Lund Humphries, London, pp. 179-181, figs 622-39, ISBN 0-85331-324-5
  5. William E. Wallace, 1995 Life and Early Works (Michelangelo: Selected Scholarship in English) ISBN 0-8153-1823-5 page 233
  6. "Pieta by Michelangelo". www.michelangelo.net.
  7. "The Deposition by Michelangelo". www.michelangelo.net.

Literatura[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]