Phil Collins

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Phil Collins
Phil Collins leta 2007
Osnovni podatki
Rojstno imePhilip David Charles Collins
Rojstvo30. januar 1951({{padleft:1951|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1][2][…] (73 let)
Putney Hospital[d], Wandsworth[d], London, Anglija, Združeno kraljestvo[4]
Slogi
Poklicigralec, pevec, glasovni igralec, kantavtor, skladatelj, jazzovski glasbenik, maneken, bobnar, pianist, vodja ansambla, filmski igralec, studijski glasbenik, avtobiograf, kitarist, televizijski igralec, glasbenik, rockovski glasbenik, besedilopisec, pop pevec
Glasbila
  • Bobni
  • vokali
  • klavir
Leta delovanja
  • 1963–2011
  • 2015–danes
Založba

Philip David Charles Collins LVO angleški bobnar, pevec, komponist, multiinštrumentalist, glasbeni producent in igralec, * 30. januar 1951, Chiswick, Middlesex, Anglija.

Collins, ki se je rodil in odraščal v zahodnem Londonu, je od petega leta igral bobne in končal dramsko šolo, ki mu je kot otroškemu igralcu pomagala zagotoviti različne vloge. Nato je začel z glasbeno kariero, pri skupini Genesis, kamor se je leta 1970 pridružil kot njihov bobnar in leta 1975 postal tudi glavni pevec po odhodu Petra Gabriela. Collins je začel solo kariero v osemdesetih letih, sprva po navdihu razpada svoje zakonske zveze in ljubezni do soul glasbe, kjer je izdal vrsto uspešnih albumov, med katerimi so Face Value (1981), No Jacket Required (1985) in ... But Seriously (1989) ). Collins je postal »eden najuspešnejših pop in odraslih sodobnih pevcev osemdesetih«.[12][13] Postal je znan tudi po izrazitem gated reverb zvoku bobna na številnih svojih posnetkih.[14] Leta 1996 je Collins zapustil Genesis in se osredotočil na samostojno delo; to je vključevalo pisanje pesmi za Disneyev Tarzan (1999), za katerega je prejel oskarja za najboljšo izvirno skladbo za »You'll Be in My Heart«. Ponovno se je pridružil Genesisu na turneji Turn It On Again leta 2007. Po petletni upokojitvi, da bi se osredotočil na družinsko življenje,[15] je Collins leta 2016 izdal avtobiografijo in leta 2019 zaključil svojo turnejo Not Dead Yet.

Collinsova diskografija vključuje osem studijskih albumov, katerih 33,5 milijona kopij je bilo prodanih v ZDA in približno 150 milijonov po vsem svetu, kar ga uvršča med najbolj prodajane izvajalce na svetu.[16] Je eden izmed samo treh glasbenih umetnikov, skupaj z Paulom McCartneyjem in Michaelom Jacksonom, ki so prodali več kot 100 milijonov plošč po vsem svetu, kot samostojni izvajalci in ločeno kot glavni člani skupine.[17][18] Prejel je osem grammyjev, šest brit nagrad (trikrat je prejel nagrado za najboljšega britanskega moškega izvajalca), dve nagradi zlati globus, enega oskarja in nagrado Disney Legend.[19] Z Britanske akademije komponistov, skladateljev in avtorjev je prejel šest nagrad Ivor Novello, vključno z Mednarodno nagrado za dosežke. Prejel je tudi zvezdico na hollywoodski aleji slavnih leta 1999, leta 2003 pa so ga vključili v hram slavnih komponistov in v hram slavnih rokenrola kot člana Genesisa leta 2010. Prepoznale so ga tudi glasbene publikacije z vključitvijo v dvorano slavnih Modern Drummerja leta 2012 in v dvorano slavnih klasičnih bobnarjev leta 2013.[20][21]

Med letoma 1982 in 1990 je Collins v svoji solo karieri zbral tri britanske in sedem ameriških prvouvrščenih singlov. Ko seštejemo njegovo sodelovanje z Genesisom, njegovo delo z drugimi umetniki, pa tudi njegovo solo kariero, je imel v osemdesetih letih več ameriških Top 40 singlov kot kateri koli drugi umetnik.[22] Njegovi najuspešnejši singli iz obdobja vključujejo pesmi »In the Air Tonight«, »Against All Odds (Take a Look at Me Now)«, »One more Night«, »Sussudio«, »Two Hearts«, »A Groovy Kind of Love« (igrano v filmu Buster), »I Wish It Would Rain Down« in »Another Day in Paradise«.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Record #118929518 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. SNAC — 2010.
  3. Internet Broadway Database — 2000.
  4. McLennan S. Phil Collins - 70 Years, 70 Facts | I Like Your Old Stuff | Iconic Music Artists & Albums | Reviews, Tours & Comps — 2021.
  5. 5,0 5,1 Ruhlmann, William. »Phil Collins Biography«. AllMusic. Pridobljeno 16. aprila 2014.
  6. Payne, Ed (29. oktober 2015). »Phil Collins' fans rejoice: Artist announces end of retirement«. CNN.
  7. Wardrop, Murray (8. maj 2009). »Ozzy Osbourne: 'I love Phil Collins'«. The Daily Telegraph. Pridobljeno 23. decembra 2015.
  8. »'80s Soft Rock/Adult Contemporary Artists – Top 10 Soft Rock/Adult Contemporary Artists of the '80s«. 80music.about.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2014. Pridobljeno 12. marca 2014.
  9. Eder, Bruce. »Genesis Biography«. AllMusic. Pridobljeno 16. aprila 2014.
  10. Huey, Steve. »Brand X Biography«. AllMusic. Pridobljeno 16. aprila 2014.
  11. Alex Galbraith (19. oktober 2016). »Phil Collins has serious disdain for Paul McCartney«. Consequence of Sound. Pridobljeno 20. novembra 2018.
  12. GRO Register of Births MAR 1951 5e 137 EALING – Philip D. C. Collins, mmn=Strange
  13. »Phil Collins Biography«. Allmusic. Pridobljeno 16. aprila 2014.
  14. Howell, Steve (Marec 2005). »Q. How do I set up a gated reverb?«. Sound On Sound. Pridobljeno 31. januarja 2016.
  15. »Phil Collins: I quit music but no one will miss me«. The Daily Telegraph. 4. marec 2011. Pridobljeno 22. septembra 2014.
  16. Walker, Brian (10. marec 2011). »Phil Collins leaves music industry to be full-time dad«. CNN. Pridobljeno 14. oktobra 2013.
  17. »Book excerpt: Phil Collins' "Not Dead Yet"«. CBS News. 22. oktober 2016. Pridobljeno 25. avgusta 2017.
  18. Payne, Ed (29. oktober 2015). »Phil Collins' fans rejoice: Artist announces end of retirement«. CNN. Pridobljeno 25. avgusta 2017.
  19. »Phil Collins 'no longer retired'«. BBC. 2. januar 2018.
  20. »Modern Drummer's Readers Poll Archive, 1979–2014«. Modern Drummer. Pridobljeno 8. avgusta 2015.
  21. »Phil Collins Hall of Fame Induction«. Classic Drummer. Pridobljeno 18. januarja 2017.
  22. Anderson, John (7. januar 1990). »Pop Notes«. Newsday. New York.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]