Pojdi na vsebino

Peyerjeva plošča

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prečni prerez vitega črevesa − Peyerjeve plošče so obkrožene.

Peyerjeva plošča ali združeni limfatični folikel je skupek limfatičnih foliklov v črevesju;[1] nahajajo se zlasti v distalnem delu teščega črevesa (jejunum) in v vitem črevesu (ileumu), pa tudi v dvanajstniku. Gre za pomembno komponento limfatičnega tkiva sluznic prebavil (GALT, angl. Gut Associated Lymphoid Tissue).[2] Poimenovane so po švicarskem anatomu iz 17. stoletja, Johannu Conradu Peyerju.[3]

Zgradba

[uredi | uredi kodo]

Peyerjeve plošče so na videz podolgovate zadebelitve črevesne sluznice, ki v dolžino merijo nekaj cenimetrov. V človeškem črevesju jih je okoli sto. Pod mikroskopom so prepoznavne kot ovalni ali okrogli limfatični folikli (podobni bezgavkam); nahajajo se v sluznični plasti zlasti vitega črevesa, segajo pa tudi v podsluznico. Pri posamezniku je njihovo največje število prisotno v starosti okoli 15−25 let, nato pa v obdobju odraslosti število pada.[2] Največ jih je v dostalnem delu vitega črevesa; v zadnjih 25 centimetrih vitega črevesa se nahaja okoli polovica vseh Peyerjevih plošč. Med posamezniki sicer obstajajo velike razlike v obliki, številu in porazdelitvi Peyerjevih plošč.[4] Pri odraslih prevladujejo v kličnih središčih foliklov limfociti B, limfociti T pa se nahajajo v conah med folikli. Med mononuklearnimi levkociti so v Peyerjevih ploščicah pogosteje zastopani kot v periferni krvi regulatorni limfociti T (CD4+/CD25+: 10 %) in limfociti T CD8+/CD25+ (5 %).[5]

Peyerjeve plošče, kot tudi druge limfatične folikle, obdaja folikularni epitelij (angl. follicle-associated epithelium, FAE).[6] Od tipičnega epitelija, ki sicer obdaja črevesne resice, se FAE razlikuje po tem, da vsebuje manj čašastih celic,[7] zato ga pokriva tanjša plast sluzi.[8] Značilna je tudi prisotnost celic M, ki omogočajo privzem in prenos antigenov iz črevesne svetline.[6] Bazalna lamina folikularnega epitelija je poroznejša v primerjavi z epitelijem črevesnih resic,[9] vendar je FAE slabše prepusten za ione in makromolekule, zlasti zaradi večjega izražanja beljakovin tesnih stikov.[10]

Peyerjeve plošče nimajo aferentnih mezgovnic (limfnih žil) – antigeni prihajajo neposredno iz črevesne svetline.[11]

Vloga

[uredi | uredi kodo]

Črevesna sluznica je zaradi svoje strukture neprepustna za večino tujih snovi (antigenov), saj njihov prehod preprečijo tesni stiki med epitelnimi celicami, ki so pa še dodatni prekrite z vsaj 50 μm debelo gosto sluzjo. V Peyerjevih ploščah je organiziran specializiran transport za zajem antigenov in njihov transport do imunskih celic.[11] Patogeni mikroorganizmi in drugi antigeni, ki vstopijo v črevesni trakt, naletijo na makrofage, dendritične celice, limfocite B in limfocite T v Peyerjevih plaščih in drugih komponentah limfatičnega tkivo sluznic prebavil (GALT). Peyerjeve plošče delujejo v prebavilih podobno kot tonzile v dihalih, saj lovijo tuje delce, jih nadzorujejo in uničujejo. Peyerjeve plošče imajo prilagodljive imunske sposobnosti, saj povzročajo selektivno apoptozo limfocitov B celic preko signalizacije interlevkina-2 (IL-2), usmerjenega proti CD122. Poleg tega populacija limfocitov B obnavlja.[12]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Folikel«. www.termania.net. Slovenski medicinski e-slovar. Pridobljeno 28. 9. 2035. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  2. 1 2 Zijlstra M, Auchincloss H, Loring JM, Chase CM, Russell PS, Jaenisch R (april 1992). »Skin graft rejection by beta 2-microglobulin-deficient mice«. The Journal of Experimental Medicine. 175 (4): 885–93. doi:10.1136/gut.6.3.225. PMC 1552287. PMID 18668776.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  3. ↑ Peyer, Johann Conrad (1677). Exercitatio Anatomico-Medica de Glandulis Intestinorum, Earumque Usu et Affectionibus [Anatomical-medical essay on the intestinal glands, and their function and diseases] (v latinščina). Schaffhausen, Switzerland: Onophrius à Waldkirch.
  4. ↑ Van Kruiningen HJ, West AB, Freda BJ, Holmes KA (Maj 2002). »Distribution of Peyer's patches in the distal ileum«. Inflammatory Bowel Diseases. 8 (3): 180–5. doi:10.1097/00054725-200205000-00004. PMID 11979138. S2CID 22514793.
  5. ↑ Jung C, Hugot JP, Barreau F (september 2010). »Peyer's Patches: The Immune Sensors of the Intestine«. International Journal of Inflammation. 2010: 823710. doi:10.4061/2010/823710. PMC 3004000. PMID 21188221.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. 1 2 Owen RL, Jones AL (Februar 1974). »Epithelial cell specialization within human Peyer's patches: an ultrastructural study of intestinal lymphoid follicles«. Gastroenterology. 66 (2): 189–203. doi:10.1016/s0016-5085(74)80102-2. PMID 4810912.
  7. ↑ Onori P, Franchitto A, Sferra R, Vetuschi A, Gaudio E (Maj 2001). »Peyer's patches epithelium in the rat: a morphological, immunohistochemical, and morphometrical study«. Digestive Diseases and Sciences. 46 (5): 1095–104. doi:10.1023/a:1010778532240. PMID 11341655. S2CID 34204173.
  8. ↑ Ermund A, Gustafsson JK, Hansson GC, Keita AV (2013). »Mucus properties and goblet cell quantification in mouse, rat and human ileal Peyer's patches«. PLOS ONE. 8 (12): e83688. Bibcode:2013PLoSO...883688E. doi:10.1371/journal.pone.0083688. PMC 3865249. PMID 24358305.
  9. ↑ Takeuchi T, Gonda T (Junij 2004). »Distribution of the pores of epithelial basement membrane in the rat small intestine«. The Journal of Veterinary Medical Science. 66 (6): 695–700. doi:10.1292/jvms.66.695. PMID 15240945.
  10. ↑ Markov AG, Falchuk EL, Kruglova NM, Radloff J, Amasheh S (Januar 2016). »Claudin expression in follicle-associated epithelium of rat Peyer's patches defines a major restriction of the paracellular pathway«. Acta Physiologica. 216 (1): 112–9. doi:10.1111/apha.12559. hdl:11701/6438. PMID 26228735. S2CID 13389571.
  11. 1 2 Ihan A. Osnove medicinske imunologije. Ljubljana, Medicinska fakulteta, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Katedra za mikrobiologijo in imunologijo, 2020.
  12. ↑ Singh, Ayushi; Dhume, Kunal; Tejero, Joanne D.; Strutt, Tara M.; McKinstry, K. Kai (29. julij 2020). »CD122-targetted IL-2 signals cause acute and selective apoptosis of B cells in Peyer's Patches«. Scientific Reports (v angleščini). 10 (1): 12668. Bibcode:2020NatSR..1012668S. doi:10.1038/s41598-020-69632-5. ISSN 2045-2322. PMC 7391758. PMID 32728053.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Peyerjeva_plošča&oldid=6526875«