Petindevetdeset tez

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Petindevetdeset tez

Martin Luther je 31. oktobra 1517 nadškofu v Mainzu in Magdeburgu ter škofu v Brandenburgu poslal 95 tez o odpustkih, [1] ki bi morali biti po njegovem mnenju prepovedani, vendar pa ni pričakoval, da bodo teze podlaga reformaciji. Prvi pisni vir, ki govori o tem, da naj bi Luther 95 tez nabil na vrata wittenberške cerkve oz. cerkva, je notica njegovega tajnika Georga Rörerja iz leta 1544.[2] Volker Leppin in mnogi drugi zgodovinarji imajo zato pribijanje tez na vrata cerkva 31. oktobra 1517 za legendo.[3]

Posamezne vsebine tez[uredi | uredi kodo]

  • 1: Naš Gospod in Odrešenik Jezus Kristus govori: "spokorite se" itd. (Matej. 4,17), hotel je, da moramo biti vse življenje pokorni veri.
  • 2: Ta beseda ne more biti iz pokore kot zakrament - iz spovedi in zadoščenja -,kot je v duhovniški funkciji razumljena.
  • 3: Ne nanaša se samo na notranjo pokoro, takšna pokora bi bila ničvredna, če ne bi bila prisotna tudi v dejanjih.
  • 4: Od tam ostane kazen, kot ostane sovraštvo samega sebe - to je prava osebna pokora - do prihoda v nebeško kraljestvo.
  • 5-6: Papež lahko odpusti kazni, ki jih je sam izrekel.
  • 7: Bog odpušča le tistim, ki se podrejajo papežu - božjemu namestniku na Zemlji.
  • 8-9: Cerkvena določila za pokoro in odpuščanje veljajo le za žive in ne za mrtve.
  • 10-13: Kazen ne more biti izrečena po smrti krivca.
  • 14: Šibkejša kot je vera v boga, tem večji je strah pred smrtjo.
  • 15-16: Ta strah zaznamuje vice kot očiščevanje pred nebesi in peklom.
  • 17-19: Zajamčeno je, da umrli v vicah njihovega odnosa do boga ne morejo spremeniti.
  • 20-24: Spovedniki zavajajo, ko govorijo: "vsaka kazen bo odpuščena."
  • 25: Isto oblast, ki jo ima papež v zvezi z vicami, jo poseduje vsak škof in vsak dušni pastir v svojem delovnem področju.
  • 26-29: Papež doseže odpuščanje v vicah s priprošnjo, ampak spovedniki zavajajo, ko v zameno za denar obljubljajo odpuščanje. Tako se povečuje prihodek cerkve, ampak priprošnja je odvisna samo od božje volje.
  • 30-32: Nihče ne more z odpustkom zagotovo doseči odpuščanja.
  • 33-34: Odpustek papeža ni miloščina Boga, pri kateri se ljudje spravijo z Bogom, ampak samo odpuščanje kazni izrečene od cerkve.
  • 35-40: Nihče ne more prejeti odpuščanja brez kesanja; ampak kdor resnično obžaluje lahko zahteva popolno odpuščanje - tudi brez odpustka.
  • 41-44: Nakup odpustkov nima nič v zvezi z ljubeznijo do bližnjega, samo delno odpusti kazni. Pomembnejša so dobra dela z ljubeznijo do bližnjega, podpora revnim in pomoči potrebnim.
  • 45-49: Kdor pomoči potrebnemu ne pomaga in namesto tega kupi odpustek, si prisluži božjo jezo.
  • 50-51: Če bi papež poznal izsiljevalne metode spovednikov, bi z denarjem odpustkov ne bi bil zgradil bazilike sv. Petra v Rimu.
  • 52-55: Zveličanja ne moremo pričakovati s kupovanjem odpustkov. Napačno je če se v pridigi več govori o odpustkih kot o Božji besedi.
  • 56-62: Premoženje cerkve iz katerega papež razdeljuje odpustke, ni sestavljeno iz zemeljskih dobrin, ampak na podlagi evangelija. Odpuščanje grehov v imenu Jezusa Kristusa je pravi zaklad cerkve.
  • 63-68: Odpustek je mreža, s katero ujameš premoženje lastnika.
  • 69-74: Škofje in duhovniki morajo opazovati spovednike, da pridigajo v skladu s papeževim mnenjem.
  • 71-74: Kdor govori proti resnici apostolskega odpustka bo zavrnjen in preklet. Papež se bo večkrat znašal proti izobčenim iz cerkve, ki z izgovorom odpustka goljufije namerno grešijo proti božji ljubezni in resnici.
  • 75-76: Odpustek ne more odpustiti tako velikih, kot tudi ne majhnih grehov.
  • 77-78: Papež lahko točno tako, kot apostol Simon Peter prejme darove, kot je zapisano v 1 Kor 12,1-11
  • 79-81: Božja pregreha je, da se odpustek enači z grbom papeža v cerkvah in s križem Jezusa Kristusa.
  • 82: Zakaj papež ne izprazni vic za vse nas?
  • 83: Zakaj se opravljajo maše zadušnice in obletnice in zakaj papež ne pusti, da bi darovalec denar vzel nazaj, ko je nepravično moliti za pravkar rešene iz vic?
  • 84: Zakaj lahko brezbožen človek za denar odpušča grehe?
  • 85: Zakaj se praktično odpravljene spokornosti še zmeraj odkupujejo z denarjem?
  • 86: Zakaj premožni papež ne zgradi bazilike sv. Petra z lastnim denarjem?
  • 87: Kaj odpusti papež tistemu, ki ima skozi popolno obžalovanje pravico za popolno odpuščanje grehov?
  • 88: Zakaj podeli odpuščanje vsem vernikom samo enkrat na dan in ne stokrat dnevno?
  • 89: Zakaj papež ne shranjuje preteklih odpustkov?
  • 90-93: Če bi bil odpustek pridigan v sladu s papeževim stališčem, bi se razrešili vsi pomisleki. Zato stran z napačnimi spovedniki.
  • 94-95: Kristjane se naj vzpodbuja slediti Jezusu Kristusu in naj z odpustki ne nasedajo duhovni gotovosti.

Prevod iz nemščine (2017): Luka Gorenjec, Luka Ernestl

Opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]