Pesoz
Pesoz Pezós | |
|---|---|
Občina | |
| Koordinati: 43°16′24″N 6°51′43″W / 43.27333°N 6.86194°W | |
| Država | |
| Avtonomna skupnost | Asturija |
| comarca | Eo-Navia |
| Upravljanje | |
| • Župan | Lucía Villanueva Baldonedo (Španska socialistična delavska stranka) |
| Površina | |
| • Skupno | 38,97 km2 |
| Nadm. višina | 856 m |
| Prebivalstvo (1. januar 2025)[1] | |
| • Skupno | 134 |
| • Gostota | 3,4 preb./km2 |
| Spletna stran | www |
Pesoz (eonavsko Pezós, peˈθos) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se v zahodni Asturije, približno 133 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na Illano, na vzhodu na Allande, na jugu na Grandas de Salime in na zahodu na San Martín de Oscos. V občini govorijo eonavščino ali galicijsko asturijščino, ki je različica galicijskega jezika v Asturiji.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V Santa Cruzu in San Isidru so odkrili gradišča kulture Castro. V rimljanskem obdobju so opravljali rudarstvo, ki je omogočilo romanizacijo ozemlja.[2] Ozemlje današnje občine je kralj Alfonz VII. Leonski daroval škofu Ovieda.[2] Ni jasno ali je v tem času Pesoz pripadal Castropolu ali pa sosednjemu Grandasu. 1580 je Filip II. Španski izlastil Pesoz in ga daroval plemiču Alonsu de Navii Bolañu. Občani niso sprejeli kraljeve odločbe in so sprožili pravdo za svojo svobodo. 1585 so dobili tožbo in se je Pesoz lahko osamosvojil.[2] Španska vojna za neodvisnost je hudo prizadela občino, ko so 1809 vojske generala Boneta in maršala Michela Neya vkorakale v Pesoz.[2] Niso se ga izognile niti karlistične vojne. V sredi 20. stoletja so začeli graditi akumulacijsko jezero Grandas, ki je privabljalo ljudi v občino, upajoč v bodoča delovna mesta. 1950 se je podvojilo število prebivalstva. Toda so se izjalovila upanja o ustvarjanju delovnih mest in je število prebivalstva v neverjetni meri upadlo.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Tla je sestavljena iz skrila, drobe, kvarcita, glinenca in drugih sedimentnih kamnin. Vrhovi ne presežejo visokosti nad 800 metri. V občini sta dve glavni reki Agüeira in Navia.[3] Prva izvira iz Galicije in se izliva v Navio blizu akumulacijskega jezera Doiras. V gozdovih rastejo predvsem breze, hrasti in malo kostanjev. Podnebje je mikroklimatično s suhim zrakom, ker se občina nahaja v spodnji dolini Navie, zato je izolirana od morskih vetrov. Zime so mrzle z močnim mrazom, medtem ko je poletje zelo vroče. Suhi zrak je ugoden za vinogradništvo.[4]
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]80 % prebivalstva še danes živi od živinoreje, ki osredotoči na proizvodnjo mleka in mesa. V turizmu je zaposleno 18 % ljudi, medtem v gradbeni industriji delujeta le 2 % prebivalstva.[4]
Kultura
[uredi | uredi kodo]- Palača družine Ron
- Cerkev Sv. Jakoba v Pesozu (zgrajena v romanskem slogu, v 15. in 17. stoletju so jo preoblikovali)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ National Statistics Institute (13 December 2025). "Municipal Register of Spain of 2025"
- 1 2 3 4 »Historia de Pesoz«. Vivir Asturias (v španščini). Pridobljeno 22. septembra 2026.
- ↑ »Geografía de Pesoz«. Vivir Asturias (v španščini). Pridobljeno 22. septembra 2026.
- 1 2 »El sector terciario gana peso en el motor económico de Pesoz«. Radiotelevisión del Principado de Asturias (v španščini). 17. september 2020. Pridobljeno 22. septembra 2026.