Peroz I.

Peroz I. 𐭯𐭩𐭫𐭥𐭰
Kralj kraljev Irancev in Neirancev
Peroz I. na lovu
Kralj Sasanidskega cesarstva
Vladanje	459–484
Predhodnik	Hormizd III.
Naslednik	Balaš
Rojstvo	5. stoletje
Smrt	484({{padleft:484|4|0}}) v okolici Balha (?)
Potomci	Kavad I. Džamast Sambis Perozduht
Rodbina	Sasanidi
Oče	Jazdegerd II.
Mati	Denag
Religija	zaratustrstvo
Poklic	vladar

Zlatnik Peroza I.

Perozov poraz in smrt, perzijska miniarura v Šahname

Peroz I. (srednjeperzijsko 𐭯𐭩𐭫𐭥𐭰, latinizirano: pylwc, Pērōz, perzijsko پیروز, latinizirano: Pīrūz) je bil perzijski veliki kralj, od leta 459, morda že od 457, vladar Sasanidskega cesarstva, * ni znano, † 484.

Peroz I. je zasedel sasanidski prestol po sporu s svojim tekmecem in bratom Hormizdom III., ki je verjetno trajal dve leti. Izzivalec je bil verjetno Hormizd.

Perozova vladavina na splošno velja za čas hude krize, njegova podoba v zgodovinskih zapisih pa je zelo protislovna. Viri pričajo o kraljevih uspešnih ukrepih med katastrofalno večletno sušo in lakoto. Dokumentirana je tudi njegova ustanovitev več mest, sicer pa je bil precej neuspešen.

Z Vzhodnim rimskim cesarstvom, ki se je v tistem času samo spopadalo s precejšnjimi težavami, je bil vzpostavljen mir, vendar so Bizantinci večkrat zavrnili plačilo za zavarovanje kavkaških prelazov pred nomadskimi plenilci. Poleg tega je v Perzijski Armeniji, verjetno leta 482, izbruhni upor proti Perzijcem.

Razmere na severovzhodni meji Sasanidskega cesarstva so se izkazale za veliko resnejše. Peroz se je moral večkrat spopasti z vojaškimi skupinami "iranskih Hunov". Zdi se, da sta bili njegovi nasprotnici dve različni skupini napadalcev. Kandidati za zgodnjo fazo napadov so bili verjetno Kidariti, ki naj bi jih Peroz premagal leta 467. Leta 474 se je zapletel v vojno verjetno s Heftaliti, ki so takrat vladali Baktriji in kralju zadali ponižujoč poraz. Sam Peroz je bil ujet in je moral kupiti svojo svobodo.

Leta 484 je v Gundišapurju potekala sinoda Asirske vzhodne cerkve, kjer so sprejeli Nestorjeve nauke in s tem Asirsko cerkev ločili od cerkve v Rimskem cesarstvu. Kralj je ostro ravnal z deli judovske skupnosti v Perziji.

Leta 484 je Peroz prelomil mirovni sporazum in ponovno napadel Heftalite. Kampanja se je končala katastrofalno. Heftaliti so na bojišču zgradili skrit sistem jarkov, in ko so kralj in njegova oklepna konjenica napadli, so padli v jarke in bili pobiti. V pokolu je umrla večina Perozovih bratov in sinov. Perozov napad je bil morda izveden zato, da bi se hunske skupine brez voditeljev iz razpuščenega Atilovega cesarstva v severni Pontski regiji ne združile s Heftaliti.

Spektakularna smrt perzijskega kralja v bitki proti zunanjim sovražnikom je bila široko opisana v sodobnih virih, na primer v Prokopijevih in Tabarijevih spisih. Perozov propad je Sasanidsko cesarstvo pahnil v najhujšo krizo v njegovi dolgi zgodovini. Sasanidsko plemstvo je za njegovega naslednika izbralo njegovega brata Balaša, ki se je kmalu zapletel v državljansko vojno s svojim nečakom Kavadom I.

Viri

• Touraj Daryaee: Sasanian Persia. London 2009.
• Klaus Schippmann: Grundzüge der Geschichte des sasanidischen Reiches. Darmstadt 1990.
• Mischa Meier: Das Ende des weströmischen Kaisertums – ein Ereignis der chinesischen Geschichte? Auswirkungen von Mobilität in eurasischer Perspektive. Historische Zeitschrift 311, 2020.
• Nikolaus Schindel: Sylloge Nummorum Sasanidarum. Zv. 3/1. Dunaj, 2004.
• Nikolaus Schindel: The Sasanian Eastern Wars in the 5th Century. The Numismatic Evidence. V: A. Panaino, A. Piras (ur.): Proceedings of the 5th Conference of the Societas Iranologica Europaea. Volume I. Mailand, 2006.
• Theodor Nöldeke: Geschichte der Perser und Araber zur Zeit der Sasaniden. Aus der arabischen Chronik des Tabari. Übersetzt und mit ausführlichen Erläuterungen und Ergänzungen versehen. Leiden, 1879.

Peroz I. Sasanidi Rojen: ni znano Umrl: 484
Vladarski nazivi
Predhodnik:  Hormizd III.	Kralj kraljev Sasanidskega cesarstva 459–484	Naslednik:  Balaš