Pegasta kolobarnica
| Pegasta kolobarnica | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Tricholomataceae (kolobarničarke) |
| Rod: | Tricholoma (kolobarnice) |
| Vrsta: | T. pardinum
|
| Dvočlensko ime | |
| Tricholoma pardinum (Pers.) Quél. (1873)
| |
| Sinonimi | |
| |
Pegasta kolobarnica (znanstveno ime Tricholoma pardinum) je gliva iz rodu kolobarnic (Tricholoma).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk ima premer od 5 do 15 cm. Sprva je polkrogel in se z zrelostjo razširi ter na sredini obdrži široko in plitvo grbico. Rob je najprej zavit navznoter in se kasneje odvije in izravna. Površina klobuka je srebrno siva in prekrita s koncentričnimi temno sivimi, rjavimi ali črnkastimi luskami, ki so proti robu svetlejše.
Lističi so prosti (niso pritrjeni na bet), široki in bele barve, ki ima včasih rumen ali zelenkast odtenek. S starostjo postane ostrinka nazobčana in hrapava. So neenako dolgi zaradi vmesnih lističev, ki ne segajo od beta do roba klobuka.
Bet je visok od 3 do 12 cm in širok od 1,5 do 3 cm in se proti dnišču razširi. Je bele, bledo sive ali bledo rjave barve. Površina je gladka ali rahlo vzdolžno vlaknata. Dnišče se ob poškodbah obarva umazano rjavo do rumeno. Nima obročka ali ostanka volve v dnišču.
Meso je belkasto in ima prijeten mokast vonj in okus.[1][2][3]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Pegasta kolobarnica je razširjena po Evropi, kjer je bolj pogosta na jugu in v Severni Ameriki. V Aziji je bila najdena v provinci Izmir v Turčiji ter na Kitajskem in na Japonskem.
Tvori Mikorizo z mešanim drevjem, najpogosteje z bukvijo in jelko. V nekaterih toplejših letih z obiljem padavin se pojavlja v izobilju in v večjih skupinah, pogosteje pa se pojavlja posamično.[2]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je bele barve. Trosi so ovalni do podolgovati, gladki, hialinski (prosojni), neamiloidni in merijo 7,5–9 x 5–7 μm.[2]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- rjavoluska kolobarnica (Tricholoma filamentosum) ima vlaknat klobuk in bet
- prstena kolobarnica (Tricholoma terreum) je manjša, ne diši po moki in nima luskastega klobuka
- črnoluska kolobarnica (Tricholoma atrosquamosum) je manjša in temnejša ter ima pekoč okus
- zimska kolobarnica (Tricholoma portentosum) ima enakomerno siv klobuk brez lusk
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Pegasta kolobarnica je ena od mnogih strupenih kolobarnic. Njena velikost, mesnat videz in prijeten vonj ter okus neprevidnim gobarjem delujejo vabljivo, zato so zastrupitve z njo razmeroma pogoste. Povzroča zelo neprijetne gastrointestinalne simptome, kot so slabost, vrtoglavica, bruhanje in driska. Ti se pojavijo petnajst minut do dve uri po zaužitju in pogosto vztrajajo po več ur, popolno okrevanje pa traja štiri do šest dni. Zdi se, da še neznan toksin povzroči nenadno vnetje sluznice želodca in črevesja.[3]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Davis, R. Michael; Sommer, Robert; Menge, John A. (2012). Field Guide to Mushrooms of Western North America. California Natural History Guides. Berkeley: University of California Press. str. 165–166. ISBN 978-0-520-95360-4.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Noordeloos, Machiel E.; Kuyper, Thomas W.; Vellinga, Else Christine (1988). Flora agaricina neerlandica: critical monographs on families of agarics and boleti occurring in the Netherlands (v angleščini). Rotterdam: A. A. Balkema publ. str. 148. ISBN 978-90-6191-861-5.
- ↑ 3,0 3,1 Zeitlmayr, Linus (1976). Wild Mushrooms: An Illustrated Handbook. Hertfordshire, UK: Garden City Press. str. 72, 73. ISBN 9780584103243.