Pavel Lužan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pavel Lužan
Portret
Rojstvo 6. april 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (71 let)
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic pisatelj, dramatik, dramaturg

Pavel Lužan, slovenski pisatelj dramatik in radijski dramaturg, * (?) 1946, Kranj.

Od 1978 do 2008 je bil zaposlen kot dramaturg v Kulturno-umetniškem programu na Radiu Slovenija.

Uprizorjene igre[uredi | uredi kodo]

  • Zaščitna maska, 1973, PDG Nova Gorica;
  • Salto mortale, 1973, PG Kranj;
  • Zeleni volk, 1973, Ljubljanska Drama;
  • Živelo življenje Luka de,(v izvedbi Poldeta Bibiča na sporedu do 2008), EG Glej Ljubljana;
  • Micka se predstavi, 1974, Lutkovno gledališče Kranj;
  • Triangel, 1976, PG Kranj in Pekarna Ljubljana;
  • Sreča nikda opoteča, 1977, MG Ljubljansko;
  • Zlati časi, lepi klasi, 1977, SLG Celje;
  • Mostovi v Zambiji ali nocoj bomo zidali, 1978, AGRFTV Ljubljana in SNG Mala drama Ljubljana;
  • Srebrne nitke, 1978, EG Glej;
  • Rdeči mlin, 1979, SLG Celje;
  • Novi ljubimec Lady Chaterley, 1989, Šentjakobsko gled. Ljubljana;
  • Peter Klepec, 1994, LG Tri Kranj;
  • Zlati sinko, 1996, LG Jože Pengov Ljubljana;
  • Ti si moj sonček, 2006, LG Jože Pengov Ljubljana.

V knjigah izšlo[uredi | uredi kodo]

  • Potovanje (pesniška zbirka, 1973),
  • Srebrne nitke (igra, 1975),
  • Sreča nikda opoteča(igra, 1977),
  • Igre iz naših dni (5 radijskih iger, 1978) – vse pri Založbi Obzorja Maribor;
  • Molk ni zlato (humoreske, 1987), Prešernova družba Ljubljana.

Radijska dela[uredi | uredi kodo]

Radijske igre[uredi | uredi kodo]

  • Dan gospoda Iksa, 1973; Taka je ta zgodba, 1975; Tercet, 1975; Trkanje na steno, 1976; Tenka bela stena, 1976; Rešitelji, 1983; Odčarani krog, 1984; Gorani ni nora, 1985; Novo življenje, 1988, RAI-Radio Trst-A; Kandidat, 1989; Dežurni pesnik, 1995; Živelo življenje Luka de, 1996; Janez ali optimizem, 1996, R-SLO-Radio Maribor.

Radijske igre za otroke[uredi | uredi kodo]

  • Izginjevalnik, 1984;
  • Darilo severnega vetra, 1986;
  • Moj prijatelj sivi volk, 1986;
  • Pastir in čarovnikova hči, 1988;
  • En cvet ne naredi pomladi, 1987;
  • Zlati sinko, 199O;
  • Trije bahači, 1991;
  • Uh, kakšna detektivka, 1992;
  • Črna senca, beli dan, 1993;
  • Peter Klepec, 1994;
  • Ti si moj sonček, 1996.

Radijske nanizanke[uredi | uredi kodo]

  • Novakovi, 1994, 24 kratkih iger; (avtorja sta tudi G. Gluvić, M. Jan);
  • Neiztrohljeno srce, 2000, 12 kratkih iger (12 KRI Vilma Štritof - Čretnik).

Kratke radijske igre[uredi | uredi kodo]

  • Vsakdanja bomba, 1990;
  • Vražji računi, 1991;
  • Živela svoboda tiska, 1992;
  • Na živce mi greš, 2004.

Televizijska drama[uredi | uredi kodo]

  • Sanjarjenje, TV Slovenija, 1983;
  • Novakovi, satirična nanizanka, (6 ep.), RTV Slovenija, 2000.

Nagrade[uredi | uredi kodo]

- Zlata ptica 1975 za literaturo: za igro Srebrne nitke;
- Nagrada JRT za najboljši tekst na Tednu JRT 1976 - za radijsko igro Trkanje na steno;
- Nagrada Isac Samokovljija Medrepubliške kulturne skupnosti Plevlja, Črna Gora ter prva nagrada Skupnosti slovenskih gledališč na natečaju ob 100-letnici Cankarjevega rojstva za igro Sreča neposrednih proizvajalcev ali sreča nikdar opoteča;
- Prežihova nagrada Založbe Obzorja Maribor 1979 za knjigo Igre iz naših dni;
- Nagrada RTV Slovenija - Ježkova nagrada 1998 za radijske komedije, kratke radijske igre ter nanizanke.

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]