Pojdi na vsebino

Patuxai

Patuxay
ປະຕູໄຊ
Pogled od spredaj na Patuxai v Vientianeu
Patuxai se nahaja v Laos
Patuxai
Lokacija: Laos
Prejšnja imenaAnousavary/Anousavali
(Lao: ອານຸສາວະລີ)
EtimologijaVrata zmage
Splošni podatki
Tipvojni spomenik
Arhitekturni sloglaoški
LokacijaVientiane, Laos
NaslovLang Xang Avenue
Koordinati17°58′14″N 102°37′07″E / 17.97056°N 102.61861°E / 17.97056; 102.61861
Začetek gradnje1957
Dokončano1968
Svečana otvoritev2010 (450. obletnica Vientiana kot glavnega mesta Laosa)
Cena63 milijonov kips
NaročnikLaos
LastnikVlada Laosa
Tehnični podatki
Strukturni sistemConcrete
Št. nadstropijSedem
Projektiranje in gradnja
ArhitektTham Sayasithsena

Patuxai ({{langx|lo|ປະຕູໄຊ, izgovorjeno [pā.tùː sáj]; dobesedno Vrata zmage ali Vrata triumfa, prej Spomenik Anousavary ali Anosavari, Francozi ga poznajo kot Monument Aux Morts) je vojni spomenik v središču Vientianea v Laosu, zgrajen med letoma 1957 in 1968. Patuxai je bil posvečen tistim, ki so se borili v boju za neodvisnost od Francije. V romanizaciji imena iz laoškega jezika se različno prečrkuje kot Patuxai, Patuxay, Patousai in Patusai. Imenuje se tudi Patuxaijev lok ali Slavolok zmage Vientianea, saj spominja na Slavolok zmage v Parizu. Vendar je tipično laoške zasnove, okrašen z mitološkimi bitji, kot je kinnari (pol ženka, pol ptica).[1][2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Patuxai je sestavljenka besede Patuu ali patu, ki pomeni 'vrata' ali 'prehod', in Xai, izpeljanka sanskrtske besede Jaya, ki pomeni 'zmaga'. Zato pomeni 'Vrata zmage'. Patuxai je bil zgrajen v burnem obdobju laoške zgodovine. Zgrajen je bil, ko je bil Laos ustavna monarhija, in je bil prvotno znan preprosto kot Anousavali ('Spomenik'), posvečen spominu na laoške vojake, ki so umrli med drugo svetovno vojno in vojno za neodvisnost od Francije leta 1949.

Spomenik je bil zgrajen z ameriškimi sredstvi in ​​cementom, ki je bil dejansko namenjen gradnji novega letališča.[3] Namesto tega je spomenik zgradila kraljeva laoška ​​vlada, ki si je prislužila vzdevek »navpična vzletno-pristajalna steza«.

Spomenik je zasnoval laoški »vojak, nekdanji novinar in samouk kipar«[4] Tham Sayasthsena. Leta 1957 so njegove načrte izbrali izmed tistih, ki so jih predložili Oddelek za javna dela, Oddelek za vojaški inženiring in številni zasebni arhitekti. Tham je za svoje delo prejel 30.000 kipov. Stroški gradnje so bili ocenjeni na 63 milijonov kipov.

Maja 1975 je komunist Pathet Lao strmoglavil koalicijsko vlado in prevzel oblast, s čimer je končal starodavno monarhijo in postavil napol vietnamskega predsednika vlade. Spomenik so preimenovali v Patuxai v čast zmage, ki jim jo je prinesla severnovietnamska vojska.[5][6]

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Pogled na mesto iz Patuxaija (pred prenovo leta 2024)

Patuxai stoji na koncu avenije Lane Xang v središču Vientiana. Spomenik obdaja park Patuxay.

Arhitektura

[uredi | uredi kodo]

Spomenik ima pet stolpov, ki predstavljajo pet načel sobivanja med narodi sveta. Prav tako predstavljajo pet budističnih načel »premišljene prijaznosti, prilagodljivosti, poštenosti, časti in blaginje«.

Spomenik ima na štirih straneh prehode, usmerjene proti štirim glavnim stranem. Prehodi od vzhoda proti zahodu se odpirajo na avenijo Lane Xang, ki se uporablja med slovesnimi nacionalnimi paradami. Pred vsakimi vrati je ribnik. Štirje ribniki predstavljajo odprt del lotosovega cveta (ki predstavlja spoštovanje Laošanov do pogumnih bojevnikov naroda). Štiri vogale prehodov krasijo kipi kralja Naga (mitološki simbol Laosa), z upodobitvijo, ki pomeni škropljenje curka vode (ki nakazuje na naravo, plodnost, blaginjo in srečo) v ribnike na tleh. Iz glavne zgradbe se vijeta dve betonski stopnišči, ki potekata skozi vsako nadstropje vse do vrha spomenika. V zgornjih nadstropjih so razgledne galerije. V prvem nadstropju so predvsem pisarne uprave spomenika; v tem nadstropju so tudi kioski s turističnimi pripomočki (artefakti, spominki in osvežilne pijače). Drugo nadstropje je pomemben prostor, kjer je muzej, ki razstavlja kipe in slike ikoničnih junakov in junakinj države. Zasnova strehe je navdihnjena z indijskim Tadž Mahalom.[7]

Patuxai (Zelo iskrena opomba)

Naslednje nadstropje je odprt prostor, kjer so na štirih vogalih zgrajeni štirje stolpi. Ti stolpi so okrašeni s freskami iz listja. Stolpi so opremljeni tudi z električnimi lučmi, ki se prižigajo med državnim praznikom in drugimi pomembnimi prazniki. Majhni stolpi z okrasjem, podobnim templju, so zasnovani v laoškem slogu in imajo zvonike. Vsak stolp ima stopnišče. Poleg štirih vogalnih stolpov je nad tem nadstropjem še en večji osrednji stolp, ki ima tudi stopnišče, ki vodi v zgornje nadstropje z razgledno ploščadjo, od koder je mogoče videti panoramski pogled na Vientiane. Na tej ravni je nameščen tudi teleskop za razgled na mesto. Načrti so narejeni za namestitev dvigal iz dveh diagonalnih vogalov spomenika, ki naj bi bila dokončana leta 2010, ko so praznovali 450. obletnico Vientiana kot glavnega mesta Laosa. Ob tej priložnosti je bi bil celoten spomenik okrašen s cvetjem in osvetljen. Monumentalna stavba še danes ni v celoti dokončana, čeprav je laoška ​​vlada večkrat odobrila nova sredstva.

Glasbeni sistem fontan, nameščen v novozgrajenem elegantnem vrtu, so darovali Kitajci. Je priljubljena atrakcija za obiskovalce in domačine, ki popoldne obiskujejo spomenike.[8][9]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Patuxay Monument Revisited«. Vientiane Times. 2. november 2009. Pridobljeno 30. marca 2010.
  2. Atiyah, Jeremy; Rough Guides (2002). Rough guide to Southeast Asia. Rough Guides. str. 565. ISBN 1-85828-893-2. Pridobljeno 30. marca 2010.
  3. »Vientiane - Patou Say« (v nemščini). Sgoldbach. Pridobljeno 30. marca 2010.
  4. Roger Nelson, “Phnom Penh's Independence Monument and Vientiane's Patuxai: Complex Symbols of Postcolonial Nationhood in Cold War-Era Southeast Asia." In Monument Culture: International Perspectives on the Future of Monuments in a Changing World, edited by Laura A. Macaluso, London: Rowman & Littlefield, 2019, 35-48 (37).
  5. »Patuxay In Vientiane«. Pridobljeno 30. marca 2010.
  6. Laos Diplomatic Handbook. Int'l Business Publications. 2007. str. 138. ISBN 978-1-4330-2885-4. Pridobljeno 30. marca 2010.
  7. First IMPRESSION of LAOS | Cheapest Country in Asia ? (v angleščini), pridobljeno 7. septembra 2022
  8. »China-aided Lao capital downtown's lighting system launched«. ecns.cn. Pridobljeno 22. aprila 2021.
  9. Burke, Andrew; Justine Vaisutis (2007). Laos. Lonely Planet. str. 97. ISBN 978-1-74104-568-0. Pridobljeno 30. marca 2010. patuxai.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]