Pastirci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pastirci so kratka povest Franceta Bevka. Delo je nastalo leta 1935. Pastirci se dogajajo v tolminskem hribovju, danes pa je do tam speljana posebna pot - pot do pastirjev.

Zgodba[uredi | uredi kodo]

Zgodba govori o treh mladih fantih in dekletu, ki že v rani mladosti postanejo pastirci in pasejo čredo ovac. Začne se ko ženejo čredo na pašo in en izmed pastircev po imenu Ferjanč, vzame Blažetove cokle ter mu jih v šali vrže na drevo. To drevo pa je bilo last starejšega vaščana in lovca Matije. Matija je bil strog do pastirjev in tudi v tem primeru se je hudo razjezil in jih napel pastircem, ki so gnali ovce.

Na njihovi paši so si lepo uredili prostor v katerem so pekli krompir, imeli pa so tudi doma narejeno gugalnico na kateri so preživeli veliko časa. Če so se gugali dovolj visoko so lahko v daljavi videli mlin, za katerega je veljalo, da v njem straši. Nekega dne se ob guganju odločijo, da bodo šli v mlin, vsi trije, Ferjanč, Blaže in Lenart. Blaže je bil od vseh najbolj prestrašen, saj mu je Ferjanč pripovedoval anekdote o Mlinarici, ki je živela v mlinu in o hudiču, ki je prišel po njo, jo odnesel in od takrat ni bilo več Mlinarice. Medtem ko je Ferjanč govoril mu je Lenart ne da bi ga Ferjanč videl vrgel na glavo odejo. Ferjanč se je zelo prestrašil in užaljen šel iz mlina. Seboj pa je vzel staro uro ki jo je našel v mlinu in ki jo je pozneje na pašniku pribil na bližnje drevo.

Nekega dne pa so v vas prišli trije potepuhi. Ti potepuhi so zelo pritegnili Ferjanča, saj je bil že sit vsakdanje paše in si je želel potovati po svetu kot potepuhi. Ko so bili potepuhi sredi vasi in imeli predstavo z raznimi čarovnijami jih je stari Matija napodil, oni pa so se zatekli v stari mlin.

Blaže pa je bil že nekaj časa brez cokel, saj se nihče ni upal po njih, saj so vedeli da bi bili tepeni od Matije. Nekega dne pa Ferjanč le gre. Da bi zvabil Matijo in njegovega psa stran od hiše je oponašal lisico. Matija in njegov pes sta stekla v gozd Ferjanč pa po cokle na drevo. Na poti nazaj na pašo je Ferjanč našel skopec, ki ga je nastavil Matija za živali. Ker se je hotel maščevati Lenartu, ker mu je v mlinu vrgel na glavo odejo, ga je poklical pod pretvezo da je ujel zajca. Namesto Lenarta je v gozd stekel Blaže. Ob nepazljivosti se je ujel v skopec in priprlo mu je nogo. Ferjanč je šel po pomoč k Matiji ta pa ga je natepel za kazen ker je oponašal lisico. Ko je Ferjanč v solzah povedal kaj se je zgodilo, je Matija odhitel na pomoč. Namesto Blažeta je sedaj na pašo gnala Terezka. Ferjanč in Lenart sta se nekaj časa delala norca iz nje, saj je bilo dekle, te pa ne ženejo na pašo.

Kmalu pa sta se Ferjanč in Terezka zelo spoprijateljila. To je šlo zelo v nos Lenartu, ki pa si je izmišljeval razne pesmice o Ferjanču in Terezki,češ da sta mož in žena. Užaljen, ker se Ferjanč ni ukvarjal z njim se je šel v bližnjo reko kopat. Ker je Terezko skrbelo kje se Lenart tako dolgo potika je poslala Ferjanča naj ga poišče. Ko ga je ta našel v vodi se mu je maščeval za pesmice tako, da mu je vzel hlače in jih obesil na pašniku na smreko in tako je moral Lenart nag po hlače. V jezi je narezal Ferjančevo gugalnico, tako da ko bi se Ferjanč zaguncal bi se strgala. Zaradi tega dejanja je imel nočne more. Naslednje jutro je odhitel na pašo preverit ali se je Ferjanč res ponesrečil kot v sanjal ali je le sanjal. Ferjanča ves dan ni nihče našel, saj je zbežal, ker je izgubil eno ovco in se je bal kako bo kaznovan. Stric Matija ga je iskal in iskal na koncu ga je našel v mlinu kamor se je zatekel. Potolažil ga je in prepričal, da se vrne na pašo. Lenart in Ferjanč sta bila vesela drug drugega ko sta se zagledala. Ferjanč je od veselja stekel na gugalnico, Lenart pa se je zelo prestrašil. Gugalnica se je pretrgala, k sreči pa se Ferjanč ni poškodoval. Vedel je da je za to kriv Lenart in želel ga je pretepsti, vendar v hipu ko ga je želel udariti je zazvonila ura, ki jo je Ferjanč našel v mlinu in jo obesil na drevo. Vsi so veseli stekli k uri in jo ogledovali ter sklenili, da bodo naredili novo gugalnico, saj je bila ta že tako stara.

Motivi[uredi | uredi kodo]

V zgodbi najdemo motiv revščine, kmečkega življenja in pastirskega življenja, opazimo lahko stisko otrok, ki je posledica hudih razmer, otroci so sirote, kar jim otežuje življenje.

Zgodbe s podobnimi motivi

Tudi v povesti Grivarjevi otroci lahko najdemo motiv pastirskega življenja in motiv sirot.

Film Pastirci[uredi | uredi kodo]

Pastirci
Režiser: France Štiglic
Scenarist: Andrej Hieng,
Ivan Potrč
France Štiglic
France Bevk
Avtor glasbe: Alojz Srebotnjak
Datum izida: 1973
Dolžina: 88 minut
Jezik: slovenščina
Profil IMDb

Po književni predlogi je bil leta 1973 posnet tudi istoimenski film. V njem so igrali Demeter Bitenc, Andrej Čevka, Marija Hozjan, Tone Kunter, Miha Levstek, Bogo Ropotar, Ksenija Sinur, Nadja Strajnar in Jože Zupan. Na 2. Tednu domačega filma (Celje, 1974) je prejel Stopov zlati prstan za epizodno vlogo, na 21. Festivalu jugoslovanskega igranega filma (Pula, 1974) pa Zlato areno za glasbo.

Literatura[uredi | uredi kodo]

France Bevk, Grivarjevi otroci, Pastirci, Pestrna, Mladinska knjiga, 1987


Viri[uredi | uredi kodo]

http://www.film-sklad.si/