Pastirci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pastirci so kratka povest Franceta Bevka. Delo je nastalo leta 1935. Pastirci se dogajajo v tolminskem hribovju, danes pa je do tam speljana posebna pot - pot do pastirjev.

Zgodba[uredi | uredi kodo]

Zgodba govori o treh mladih fantih in dekletu, ki že v rani mladosti postanejo pastirci in pasejo čredo ovac. Začne se ko ženejo čredo na pašo in en izmed pastircev po imenu Ferjanč, vzame Blažetove cokle ter mu jih v šali vrže na drevo. To drevo pa je bilo last starejšega vaščana in lovca Matije. Matija je bil strog do pastirjev in tudi v tem primeru se je hudo razjezil in jih napel pastircem, ki so gnali ovce.

Na njihovi paši so si lepo uredili prostor, v katerem so pekli krompir, imeli pa so tudi doma narejeno gugalnico, na kateri so preživeli veliko časa. Če so se gugali dovolj visoko, so lahko v daljavi videli mlin, za katerega je veljalo, da v njem straši. Nekega dne se ob guganju odločijo, da bodo šli v mlin, vsi trije, Ferjanč, Blaže in Lenart. Blaže je bil od vseh najbolj prestrašen, saj mu je Ferjanč pripovedoval anekdote o Mlinarici, ki je živela v mlinu in o hudiču, ki je prišel po njo, jo odnesel in od takrat ni bilo več Mlinarice. Medtem ko je Ferjanč govoril, mu je Lenart, ne da bi ga Ferjanč videl, vrgel na glavo odejo. Ferjanč se je zelo prestrašil in užaljen šel iz mlina. Seboj pa je vzel staro uro, ki jo je našel v mlinu in ki jo je pozneje na pašniku pribil na bližnje drevo.

Nekega dne pa so v vas prišli trije potepuhi. Ti potepuhi so zelo pritegnili Ferjanča, saj je bil že sit vsakdanje paše in si je želel potovati po svetu kot potepuhi. Ko so bili potepuhi sredi vasi in imeli predstavo z raznimi čarovnijami, jih je stari Matija napodil, oni pa so se zatekli v stari mlin.

Blaže pa je bil že nekaj časa brez cokel, saj se nihče ni upal po njih, saj so vedeli, da bi bili tepeni od Matije. Nekega dne pa Ferjanč le gre. Da bi zvabil Matijo in njegovega psa stran od hiše, je oponašal lisico. Matija in njegov pes sta stekla v gozd, Ferjanč pa po cokle na drevo. Na poti nazaj na pašo je Ferjanč našel skopec, ki ga je nastavil Matija za živali. Ker se je hotel maščevati Lenartu, ker mu je v mlinu vrgel na glavo odejo, ga je poklical pod pretvezo, da je ujel zajca. Namesto Lenarta je v gozd stekel Blaže. Ob nepazljivosti se je ujel v skopec in priprlo mu je nogo. Ferjanč je šel po pomoč k Matiji, ta pa ga je natepel za kazen, ker je oponašal lisico. Ko je Ferjanč v solzah povedal, kaj se je zgodilo, je Matija odhitel na pomoč. Namesto Blažeta je sedaj na pašo gnala Terezka. Ferjanč in Lenart sta se nekaj časa delala norca iz nje, saj je bilo dekle, te pa ne ženejo na pašo.

Kmalu pa sta se Ferjanč in Terezka zelo spoprijateljila. To je šlo zelo v nos Lenartu, ki pa si je izmišljeval razne pesmice o Ferjanču in Terezki, češ da sta mož in žena. Užaljen, ker se Ferjanč ni ukvarjal z njim, se je šel v bližnjo reko kopat. Ker je Terezko skrbelo, kje se Lenart tako dolgo potika, je poslala Ferjanča naj ga poišče. Ko ga je ta našel v vodi, se mu je maščeval za pesmice tako, da mu je vzel hlače in jih obesil na pašniku na smreko in tako je moral Lenart nag po hlače. V jezi je narezal Ferjančevo gugalnico, da ko bi strgala, ko bi se Ferjanč zagugal. Zaradi tega dejanja je imel Lenart nočne more. Naslednje jutro je odhitel na pašo preverit, ali se je Ferjanč res ponesrečil kot v sanjah ali je le sanjal. Ferjanča ves dan ni nihče našel, saj je le-ta zbežal, ker je izgubil eno ovco in se je bal, da bo kaznovan. Stric Matija ga je iskal in iskal, na koncu ga je našel, in sicer v starem mlinu, kamor se je zatekel. Potolažil ga je in prepričal, da se vrne na pašo. Lenart in Ferjanč sta bila vesela drug drugega, ko sta se zagledala. Ferjanč je od veselja stekel na gugalnico, Lenart pa se je zelo prestrašil. Gugalnica se je pretrgala, k sreči pa se Ferjanč ni poškodoval. Ferjanč je spoznal, da je za to kriv Lenart, in želel ga je pretepsti. Tedaj pa je zazvonila ura, ki jo je Ferjanč prinesel iz mlina. Pastirci so veseli stekli k uri in jo ogledovali ter se pobotali. Sklenili so, da bodo naredili novo gugalnico.

Motivi[uredi | uredi kodo]

V zgodbi najdemo motiv revščine, kmečkega življenja in pastirskega življenja, opazimo lahko stisko otrok, ki je posledica hudih razmer, otroci so sirote, kar jim otežuje življenje.

Zgodbe s podobnimi motivi

Tudi v povesti Grivarjevi otroci lahko najdemo motiv pastirskega življenja in motiv sirot.

Film Pastirci[uredi | uredi kodo]

Pastirci
Režiser France Štiglic
Scenarist Andrej Hieng,
Ivan Potrč
France Štiglic
France Bevk
Glasba Alojz Srebotnjak
Datum izida 1973
Dolžina 88 minut
Jezik slovenščina
Profil IMDb

Po književni predlogi je bil leta 1973 posnet tudi istoimenski film. V njem so igrali Demeter Bitenc, Andrej Čevka, Marija Hozjan, Tone Kunter, Miha Levstek, Bogo Ropotar, Ksenija Sinur, Nadja Strajnar in Jože Zupan. Na 2. Tednu domačega filma (Celje, 1974) je prejel Stopov zlati prstan za epizodno vlogo, na 21. Festivalu jugoslovanskega igranega filma (Pula, 1974) pa Zlato areno za glasbo.

Literatura[uredi | uredi kodo]

France Bevk, Grivarjevi otroci, Pastirci, Pestrna, Mladinska knjiga, 1987


Viri[uredi | uredi kodo]

http://www.film-sklad.si/