Pojdi na vsebino

Parlament Avstrije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Avstrijski parlament

Österreichisches Parlament
Tip
Tip
dvodomen
DomoviZvezni svet
Državni svet
Vodstvo
Predsednik Zveznega sveta
Andrea Eder-Gitschthaler (ÖVP)
od 1. januar 2025
Predsednik Državnega sveta
Walter Rosenkranz (FPÖ)
od 24. oktober 2024
Struktura
Sedeži
  • 244
  • 61 (Zvezni svet)
  • 183 (Državni svet)
Volitve
Zvezni svet - volilni sistem
Imenovani s strani dežel
Državni svet - volilni sistem
proporcionalni sistem
Državni svet zadnje volitve
2024
Mesto zborovanj
Stavba Parlamenta
[Stavba avstrijskega Parlamenta]]
Dunaj, Avstrija
Spletno mesto
parlament.gv.at

Avstrijski parlament (nemško Österreichisches Parlament) je dvodomno[1] zvezno zakonodajno telo Republike Avstrije. Sestavljen je iz dveh domov – Državnega sveta in Zveznega sveta. V posebnih primerih se sestaneta oba domova kot zvezna skupščina. Zakonodajno telo zaseda v zgradbi avstrijskega parlamenta na Dunaju.

Pregled

[uredi | uredi kodo]
Državni svet
  • 183 članov
  • izvoljeni neposredno na splošnih volitvah
  • mandatna doba: 5 let
Zvezni svet
  • spremenljivo članstvo, trenutno 61 članov
  • izvoljeni posredno prek deželnih zborov
  • obnovljivo članstvo, mandat delegatov se razlikuje glede na provinco
zvezna skupščina

(skupna seja obeh domov)

Sestava

[uredi | uredi kodo]

Državni svet

[uredi | uredi kodo]

Državni svet (nemško: Nationalrat) sestavlja 183 članov, izvoljenih po proporcionalnem sistemu na splošnih volitvah. Zakonodajno obdobje traja pet let, volitve pa se izvedejo prej, če državni svet predčasno predlaga svojo razpustitev. Državni svet je prevladujoči (čeprav 'spodnji') dom v avstrijskem parlamentu, zato se izraza parlament in državni svet običajno uporabljata kot sopomenki.

Zvezni svet

[uredi | uredi kodo]

Zvezni svet (nemško: Bundesrat) je izvoljen posredno preko deželnih skupščin (Landtage) devetih dežel Zvezne republike Avstrije in odraža porazdelitev sedežev v avstrijski deželah. Zvezne države so zastopane v zveznem svetu približno glede na število svojih prebivalcev. Sedeži se po vsakem splošnem popisu prerazporedijo med zvezne države, zaradi česar se celotna velikost zbornice nekoliko razlikuje. Sedanji zvezni svet sestavlja 61 delegatov. Zvezni svet ima pri večini zadev le pravico do odložilnega veta, ki ga lahko državni svet preglasi. Vendar pa ima zvezni svet absolutno pravico veta na predloge zakonov, katerih namen je spremeniti pristojnosti držav ali samega zveznega sveta.

Zvezna skupščina

[uredi | uredi kodo]

Zvezna skupščina (Bundesversammlung) je organ, katerega funkcija je večinoma ceremonialne narave. Sestavljen je iz članov obeh domov parlamenta. Zvezna skupščina se skliče le redko, na primer zaradi inavguracije zveznega predsednika. Vendar je treba opozoriti, da avstrijska ustava v izjemnih okoliščinah podeljuje zveznemu zboru znatne pristojnosti. Primer tega bi bila njegova ključna vloga pri hipotetični obtožbi zveznega predsednika.

Poslopje

[uredi | uredi kodo]

Oba domova parlamenta in zvezna skupščina zasedajo v stavbi parlamenta ob dunajski obvoznici. Od leta 2017 do 2022 so se zaradi prenove stavbe parlamenta sestajali v Redoute Wingu Hofburga.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »National Council, Federal Council and Federal Assembly«. www.parlament.gv.at. Pridobljeno 23. decembra 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]