Papež Marcel II.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Papež Marcel II)
Skoči na: navigacija, iskanje
 Marcel II. 
Marcel II.
Sedež 9. april 1555 (izvoljen)
Pričetek papeževanja 10. april 1555 (posvečen, ustoličen in kronan)
Konec papeževanja 1. maj 1555 (1555-05-01) (53 let) (končal in umrl; vladal 22 dni)
Predhodnik Julij III.
Naslednik Pavel IV.
Redovi
Duhovniško posvečenje 1535
Škofovsko posvečenje 10. april 1555
posvečevalec Gian Pietro Carafa kardinal
Povzdignjen v kardinala 19. december 1539
Položaj 222. papež
Osebni podatki
Rojstno ime Marcello Cervini degli Spannochi
Rojen (1501-05-06)6. maj 1501
Montefano, Marke, Papeška država
Umrl 1. maj 1555 (1555-05-01) (53 let)
Rim, Papeška država
danes: Italija)
Pokopan Bazilika sv. Petra
Narodnost Italijan
Vera katoličan
Starši Ricardo Cervini, apostolski zakladničar
Cassandra Benci
Predhodni položaj
Alma mater Univerza v Sieni
Univerza v Firenci
Grb

Drugi papeži z imenom Marcel

Catholic-hierarchy.org

Papež Marcel II. (rojen kot Marcello Cervini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 6. maj 1501, Montepulciano, † 1. maj 1555, Rim.

Papež je bil leta 1555.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Leta 1539 je bil imenovan za škofa Nicastra; s tega položaja je odstopil leta 1540.

9. aprila 1539 je bil povzdignjen v kardinala in naslednji dan je prejel škofovsko posvečenje.

Papež[uredi | uredi kodo]

Med kardinali je prevladala strožja cerkvena usmeritev; zato so po Julijevi smrti, ki je nastopila 23. marca 1555 kot posledica prehladitve ob pregledu del na graditvi imenitne Ville Giulie, 9. aprila izvolili za naslednika kardinala Marcela Cervinija
Po prevzemu oblasti s kronanjem brez posebnih slovesnosti zaradi postnega časa je 10. aprila prevzel tudi kot papež svoje krstno ime in se imenoval Marcel II. On je bil zadnji papež, ki ob izvolitvi ni spremenil svojega imena; s tem je med drugim potrdil legendo, ki napoveduje zelo kratko papeževanje papežem, ki ohranijo svoje ime.
Takoj se je lotil strogega načrta nravne obnove Cerkve; hotel je obrzdati in zmanjšati razkošnost in izdatke papeškega dvora, da bi se bolje zoperstavil protestantovski reformaciji in odstranil povod za obtožbe. Z istim namenom se je pripravljal na ponovno otvoritev Tridentinskega koncila; zaradi svoje čisto duhovne zamisli o papeštvu je hotel celo odpraviti švicarsko gardo. [1]

Javnost je bila pripravljena sodelovati z reformami, saj so vsi pričakovali, da bo papež nadaljeval Tridentinski koncil in dokončal cerkveno obnovo. Res je že takoj na začetku vladanja vpeljal različne koristne spremembe: državno upravo je prečesal, v bogoslužje uvedel preprostost; tuje duhovnike, ki so se klatili po Rimu, je poslal v nazaj v domače župnije in škofije, odvečne uslužbence je odpustil, a upravo Papeške države je hotel prepustiti laikom. [2]

Smrt in spomin[uredi | uredi kodo]

preprost grob Marcela II.

Smrt[uredi | uredi kodo]

Lepemu začetku in velikim načrtom pa je napravila konec nepričakovana smrt. 1. maja, 22 dni po nastopu službe, ga je zadela srčna kap. Ta nepričakovana smrt je sprožila govorice o zastrupitvi.
Papež Marcel je torej umrl po enem od najkrajših pontifikatov v zgodovini. Kot vzrok smrti danes navajajo odpoved ledvic, saj je trpel hude ledvične bolečine; bolezen se je še poslabšala po dolgotrajnih obredih velikega tedna, ki so ga spremljale silno dolge in ponavljajoče se polifonične skladbe, ki jih je dovršeno izvajala capella Sixtina. Pokopali so ga po njegovi želji v preprost starokrščanski sarkofag v Baziliki sv. Petra. Na njegovem grobu so vklesane besede pesnika Favsta Sabaeusa:

Epitaf Marcelu II. (latinski izvirnik - del)
Epitaf Marcelu II. (nemški prevod - del)
Epitaf Marcel II. (slovenski prevod - del)

(?
Faustus Sabaeus)

„Nicht bist du bestattet, wie es geziemt deiner Würde
Und ein anderer Grabstein gebühret dir, o Marcellus,
Doch wo immer du liegst, geehrt wirst immer du werden,
Nicht das Grab ehrt die Asche – die Asche ehrt das Grab“ [3]

„Nisi bil pokopan, kot se je spodobilo tvojemu dostojanstvu
In drugačen grob bi bil zate primeren, o Marcel,
Vendar, kjekoli že ležiš, vedno boš spoštovan, saj
Ne daje grob časti prahu, ampak prah časti grob “ [4]

Spomin[uredi | uredi kodo]

»Svet ga ni bil vreden«, so pravili o njem sodobniki in so nanj nanašali Vergilove verze, ki jih je namenil nekemu drugemu Marcelu, ki je svoj čas komaj 19-leten umrl v Bajah – tudi pod sumom o zastrupitvi: »Usoda ga je hotela samo pokazati svetu«. [5]

Eneida (latinski izvirnik - del)
Eneida (angleški prevod - del)
Eneida (slovenski prevod - del)

Ostendent terris hunc tantum fata,
Neque ultra esse sinent. [6]

The fates will only show him to the earth,
But will not permit to remain there. [7]

Sojenice so tega hotele zemlji samo pokazati,
Ne da bi mu dovolile, da bi tukaj ostal. [8]

Palestrina mu je posvetil 1563 Missa papae Marcelli za 6/7-glasno petje. O tem beremo v Mistagogu jezuita Armoricija:

 »Med obredi Velikega petka je papeža prizadelo nasprotje med obhajanjem žalostne skrivnosti, ki jo jasno izražajo besede v bogoslužnem besedilu, in načinu glasbenega podajanja, ki ga je izvajal pevski zbor: bila so to mnogoglasja (polifonie) v običajnem flamskem slogu, zapletene in nabrekle, v katerih so se potopile ne le besede, ampak je tudi tako rekoč izginil in se skoraj izničil sam pomen svete vsebine. Marcel II. je tedaj hotel osebno razložiti kantorjem, kako drugače mora biti usmerjena cerkvena glasba – pomoč za poslušanje in dojemanje Božje besede (audiri atque percipi).« 

Za Palestrina je prišel papežev opomin kot potrditev njegovega dozorelega prepričanja. Missa papae Marcelli ostaja tako odlična mojstrovina svete rimske polifonije in je postavljena v nasprotje luteranske enolične koralnosti, ki se je širila po Srednji Evropi.« [9]


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Marcello II – Marcello Cervini (1501-1555)". Leonardo.it. Pridobljeno dne 23. september 2016. 
  2. ^ F. Chobot. A pápák története. str. 361. 
  3. ^ Faustus Sabaeus
  4. ^ Faustus Sabaeus
  5. ^ F. Chobot. A pápák története. str. 361. 
  6. ^ Vergil, Eneida VI, 870
  7. ^ Publii Virgilii Maronis opera - The works of Virgil with copious notes. J. G. Cooper, 11th edition. Pratt&Oakley, New York 1859. Str. 392.
  8. ^ "Publii Virgilii Maronis opera - The works of Virgil with copious notes. J. G. Cooper, 11th edition. Pratt&Oakley, New York". Amazon-books. 1859. Pridobljeno dne 23. september 2016. 
  9. ^ "Marcello II – Marcello Cervini (1501-1555)". Leonardo.it. Pridobljeno dne 23. september 2016. 
Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Julij III.
Papež
10. april, 1555 – 1. maj, 1555
Naslednik: 
Pavel IV.