Pančen Lama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Khedrup Dže, Prvi Pančen Lama

Pančen Lama (tibetansko: པན་ཆེན་བླ་མ་; kitajsko: 班禪喇嘛) je drugi najvišji lama na Tibetu, takoj za Dalaj Lamo. Reinkarnacijska linija tulkujev Pančen Lame sega do prvega uradno priznanega Pančen Lame, Khedrup Džeja (1385–1438). Sicer pa veljajo Pančen Lame za inkarnacijo Bude Amitabe, oz. po drugih virih za inkarnacijo Bude sočutja. Liniji Pančen Lame in Dalaj Lame sta med seboj tesno povezani, saj so reinkarnacije enega učitelji drugega in obratno, obenem pa po smrti enega drugi prepozna njegovo reinkarnacijo. Obstoj obeh je torej ključnega pomena za obe liniji reinkarnacij. Naziv »pančen« pomeni »veliki učenjak«, kar je sestavljenka iz sanskrtskega »pandita« (učenjak) in tibetanskega »chen po« (veliki). Pančen Lama

Nejasnost glede sedanjega Pančen Lame[uredi | uredi kodo]

O tem, kdo je sedanja – enajsta – reinkarnacija Pančen Lame ni enotnega mnenja. Po tem, ko je bil deček, ki so ga tibetanski Lame prepoznali kot 11. Pančen Lamo (Gendün Čökyi Njima) leta 1995 ugrabljen in odpeljan v neznano[1], je kitajska vlada razglasila za 11. Pančen Lamo drugega dečka (Čökji Gjalpo ali Džjainsain / Gyaincain Norbu). Ker Dalajlame in Pančen Lame tradicionalno prepoznavajo reinkarnacije eden drugega,[2][3]. kar je glede na uradne kitajske vire izjavil tudi 10. Pančen Lama,[4] vidijo nekateri v ugrabitvi tibetanskega dečka poskus kitajske vlade, da prevzame nadzor nad prepoznavanjem reinkarnacij in vzgojo obeh najvišjih avtoritet ter s tem načne temelje tibetanskega budizma in prihodnosti Tibeta nasploh, posebno ker se sicer ne zanima za ustoličevanje Lam. Kitajska vlada temu ostro oporeka in trdi, da je bila končna odločitev o prepoznanju obeh nekoč v rokah kitajskega cesarja.[5]

Deseti Pančen Lama[uredi | uredi kodo]

Kontroverzen lik je bil že 10. Pančen Lama Čökji Gjaltsen (19. 2.1938 – 28. 1. 1989), po pobegu 14. Dalajlame v Indijo leta 1959 najpomembnejša politična figura v Tibetu.

S podobnimi stremljenji kot Dalajlama, je leta 1956 Pančen Lama odprl šolo v Šigatseju, ki naj bi študentom zagotavljala moderno izobrazbo ter jih opremila za soočanje z izzivi novih odnosov med Tibetom in zunanjim svetom. Kitajske oblasti so sumile, da je izkoristil šolo za urjenje kontrarevolucionarjev za Tibetansko vstajo 10. marca 1959. [6]

Po pobegu Dalajlame v Indijo je Pančen Lama odposlal v Peking telegram, v katerem je izrazil podporo zadušitvi marčevskega upora ter pozval Tibetance, naj podprejo Kitajsko vlado.[7] Leta 1962 je Pančen Lama kitajskemu ministrskemu predsedniku Žou Enlaju poslal peticijo, v kateri je dokumentiral težke razmere, s katerimi se sooča njegovo ljudstvo, ki umira v prisilnih delovnih taboriščih ter škodo, ki je prizadeta njegovi deželi v imenu socialističnih reform. Ta smela kritičnost se je nanašala na vse vidike življenja na Tibetu, od neuspešnih kmetijskih reform do verskega preganjanja in sistemskega rasizma. Predvidljivo, predsedniku Mau je prekipelo. Peticijo je označil kot »zastrupljeno puščico, ki so jo v komunistično partijo usmerili reakcionarni fevdalni gospodje«. Pančen Lama je bil zaprt in preživel v zaporu petnajst let, nečloveško mučen, njegov položaj pa je kulturna revolucija le še poslabšala. Krute pogoje, ki jim je bil podvržen Pančen Lama je leta 1979 popisal kitajski disident Wei Jingsheng.[8] Pančen Lama je odšel v zapor kot mladenič štiriindvajsetih let in prišel iz njega kot starec šibkega zdravja – pri 40 letih. Čökji Gjaltsen je bil leta 1977 spuščen, vendar je ostal v Pekingu v hišnem priporu do leta 1982. Leta 1979 se je poročil – s Kitajsko zdravnico, ki je delala v Rdeči armadi – in dobil leta 1983 hčerko,[9] kar je bilo za njegov verski status zelo kontroverzno vedenje.

Leta 1989 je bilo 10. Pančen Lami končno, po dolgih letih, dovoljeno ponovno obiskati domači Šigatse. 23. januarja je sodeloval v verskem obredu v samostanu Taši Lunpo, ki ga je nekdaj vodil. Dogodek se je spremenil v največje srečanje tibetanskih verskih in političnih vodij, skupaj z ljudskimi množicami, od leta 1959 dalje. Pred 30.000-glavo množico je imel Pančen Lama govor. Spregovoril je o trpljenju tibetanskega ljudstva pod jarmom okupacije.[10] Pozval je oblasti, naj Dalajlami dovolijo sodelovati z njim v ustvarjanju Tibetanske politike ter kritično spregovoril o kitajskem zapostavljanju religije in kulture Tibetanskega naroda. Med drugim je izrekel: »Če primerjamo ceno našega (Tibetanskega) žrtvovanja z razvojem, ki ga opažam, je moj občutek, da je naša žrtev bistveno večja. Naše žrtvovanje daleč presega naš razvoj.« [11] Nekaj dni kasneje, 28. januarja 1959, je 10. Pančen Lama Čökji Gjaltsen nepričakovano umrl, star 50 let.

Uradni viri pravijo, da zaradi srčnega napada. Neuradni, da zaradi zastrupitve. Javna preiskava ni bila nikoli opravljena.

Čeprav so nekateri v Pančen Lami v določenih obdobjih njegovega življenja videli kot kitajsko marioneto, se je proti koncu njegovega življenja povrnilo zaupanje v njegovo skrb za tibetansko ljudstvo in njegovo vero. Tudi Dalajlama meni, da je 10. Pančen Lama storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi pomagal svojemu ljudstvu v nemogoči situaciji. Prav tako je tudi Pančen Lamova hčerka Jabši Pan Rinzinvangmo oz.Rendži, ki je kasneje pobegnila v ZDA in pod mecenstvom Stevena Seagala končala univerzitetni študij, medijem pojasnila, da se je njen oče od nekdaj zavzemal za dobrobit Tibetanskega ljudstva, in da želi njegovim stopinjam slediti tudi sama.

Enajsti Pančen Lama[uredi | uredi kodo]

Po smrti 10. Pančen Lame se je začelo temeljito iskanje njegove reinkarnacije, v katerega je bilo vključeno veliko število udeležencev in metod. 14. aprila 1995 je Njegova svetost Dalajlama razglasil ime nove reinkarnacije Pančen Lame: Gedun Čökji Njima (Dge-'dun Chos-kyi Nyi-ma), rojenega 25. aprila 1989 (polno ime prepoznane reinkarnacije: Tenzin Gedun Ješe Tinlej Puntsog Pal Sangpo). Dan kasneje, 15. aprila 1995, kitajska kritizira dejanje Njegove svetosti Dalajlame. 17. aprila 1995 šestletni deček in njegova družina izginejo v neznano. Šestletni deček s tem postane najmlajši politični zapornik na svetu.[12] Istočasno je izginil tudi vodja delegacije, ki je našla reinkarnacijo, Čadrel Rinpoče, opat samostana Taši Lunpo, ter nekaj drugih članov delegacije, ki je iskala reinkarnacijo. (Čadrel Rinpoče, obsojen na »izdajo državnih skrivnosti« je bil leta 2005 izpuščen, vendar zadržan v molku hišnega pripora.) Vodstvo samostana Taši Lunpo je bilo kmalu zamenjano, obenem pa se je komunistična vlada lotila verske naloge in 29. novembra 1995 tibetanskemu ljudstvu svečano predstavila dečka, ki ga je sama prepoznala kot pravo reinkarnacijo Pančen Lame. Dečku je ime Gjaltsen Norbu ali Gjansain Norbu (Rgyal-mtshan Nor-bu), njegovemu ustoličenju 8. decembra 1995 pa so sledili množični protesti po vsem Tibetu, pa tudi v tujini. Tibetanci trdijo, da pri izboru Pančen Lame ne gre za politično funkcijo, ki bi jo lahko zapolnil kdorkoli, ampak je to stvar vere in duhovnosti. [13] Kitajska vlada pa je prepovedala javno druženje in razprave o Pančen Lamini reinkarnaciji, obenem pa so prepovedali tudi romarske obhode njegovega samostana.

Pod pritiskom vztrajnih zahtev mednarodne javnosti, organizacij, kakršni sta OZN in Amnesty International ter različnih vlad, je kitajska vlada pojasnila, da so dečka odpeljali na varno, kot pravijo, na željo njegovih staršev, vendar od tedaj o fantu, ki je 25. aprila 2007 po kitajskem zakonu dosegel polnoletnost, ni znanega nič več, nobenega dokaza ni, da je še živ in zdrav. Dalajlama, ki se zaveda odgovornosti, ki ga ima vsak Pančen Lama v prepoznavanju njegove reinkarnacije, se zaveda tudi nevarnosti sleparskega prepoznanja lažnega Dalajlame. Zato poziva mednarodno javnost k pomoči: »Varnost Gedun Čökji Njime in njegove verske vzgoje je zame osebno posebnega pomena. Zato pozivam vse vlade, verske organizacije in organizacije za zaščito človekovih pravic, da intervenirajo in zagotovijo varnost in svobodo mladega Pančen Lame.« Obenem pa je že večkrat povedal, da se v takšnih okoliščinah, kot so sedaj, ne bo reinkarniral v Tibetu, pač pa v svobodni deželi. [10] [13] Leta 2005 se je kitajska vlada, spet na pritisk svetovne javnosti (posebno Komisije ZN o otrokovih pravicah), ponovno oglasila, in povedala, da je deček živ, da se pridno uči in da so vsi podatki o njem zaupni zaradi njegove varnosti. Še vedno ni nobenih dokazov o tem, in še vedno ni nobene možnosti za neodvisno raziskavo. Ugrabitev Gedun Čökji Njime krši domače zakone, konvencijo ZN o otrokovih pravicah ter druge mednarodne zakone. Prav tako pa tudi krši pravico Tibetancem, da bi delovali v skladu s svojo religijo.

Zgodovina Pančen Lam[uredi | uredi kodo]

Pančen Lame nosijo del odgovornosti pri iskanju reinkarnacije Dalajlam, in obratno. To tradicijo je začel 5. Dalajlama, Ngawang Lobsang, imenovan tudi Veliki peti, ki je prepoznal v svojem učitelju, Lobsang Čökji Gjalstenu (1567-1662), reinkarnacijo Pančen Lame (velikega učenjaka) samostana Taši Lunpo (Bkra-shis Lhung-po) v Šigatseju. Skozi to dejanje so bile tudi njegove tri prejšnje reinkarnacije posthumno prepoznane kot Pančen Lame, naziv pa ni več pomenil le opata samostana, kot do tedaj, pač pa konkretno linijo reinkarnacij. S svojimi mirovnim delovanjem, eruditstvom in spoštovanjem, ki ga je žel med Tibetanci je postavil Gelugpa red na trdno podlago, na kateri je lahko nadaljeval svoje duhovno poslanstvo. Podobno kot njegov neposredni predhodnik, sloviti Gjalva Ensapa, je Lobsanga Čökji Njima s svojimi teksti razširil in pojasnil številne meditativne prakse, rituale in liturgijo. Nekatera besedila Pančen Lam so po več stoletjih še vedno ključni del repertoarja Gelug šole tibetanskega budizma (Guru joga, Mahamudra idr.). Za prvega Pančen Lamo velja Kedrup Dže, učenec ene največjih osebnostih Tibetanskega budizma, učenjaka in jogija Lame Tsongkhape. Khedrup Dže je bil tudi sam velik mojster, znan po karizmi in lucidnih komentarjih poglobljenih tekstov svojega učitelja. Khedrup Dže je igral pomembno vlogo v vzgoji Gedun Drupa, najmlajšega med Tsongkhapovimi učenci, ki je kasneje postal bolj znan kot prvi Dalajlama. Gedun Drup je zgradil samostan Taši Lunpo (Bkra-shis Lhung-po) ter ga v svoji kasnejši reinkarnaciji – kot peti Dalajlama – podaril svojemu učitelju, Lobsang Čökji Gjalstenu. Taši Lunpo je od tedaj rezidenca Pančen Lam.

Seznam Pančen Lam[uredi | uredi kodo]

Ime Čas Tibetansko/Wylie PRC transkripcija Druge transliteracije
1. Khedrup Dže 1385–1438[14] མཁས་གྲུབ་རྗེ་་
Mkhas-grub Rje,་
མྷས་གྲུབ་དགེལེགས་དཔལ་བཟང་
Mkhas-grub Dge-legs Dpal-bzang-po
Kaichub Gêlêg Baisangbo Khädrup Je, Khedrup Gelek Pelsang, Kedrup Geleg Pelzang, Khedup Gelek Palsang, Khedrup Gelek Pal Sangpo
2. Sönam Čoklang 1438–1505[14] བསོད་ནམས་ཕྱོག་ཀྱི་གླང་པོ་་
Bsod-nams Phyogs-glang,་
བསོད་ནམས་ཕྱོགས་ཀྱི་གླང་པོ་
Bsod-nams Phyogs-kyi Glang-po
Soinam Qoilang,
Soinam Qoigyi Langbo
Sonam Choglang, Soenam Choklang
3. Ensapa Lobsang Döndrup 1505–1568[14] དབེན་ས་པ་བློ་བཟང་དོན་དྲུཔ་་
Dben-sa-pa Blo-bzang Don-grub
Wênsaba Lobsang Toinchub Gyalwa Ensapa, Ensapa Lozang Döndrup, Ensapa Losang Dhodrub
4. Lobsang Čökji Gyalsten 1570–1662 བློ་བཟང་ཆོས་ཀྱི་རྒྱལ་མཚན་་
Blo-bzang Chos-kyi Rgyal-mtshan
Lobsang Qoigyi Gyaicain Losang Chökyi Gyältsän, Lozang Chökyi Gyeltsen, Lobsang Choekyi Gyaltsen, Lobsang Choegyal, Lobsang Chökyi Gyaltsen
5. Lobsang Ješe 1663–1737 བློ་བཟང་ཡེ་ཤེས་་
Blo-bzang Ye-shes
Lobsang Yêxê Lobsang Yeshi, Losang Yeshe
6. Lobsang Palden Ješe 1738–1780 བློ་བཟང་གྤལ་ལྡན་ཡེ་ཤེས་་
Blo-bzang Gpal-ldan Ye-shes
Lobsang Baidain Yêxê Palden Yeshe, Palden Yeshi
7. Palden Tenpai Njima 1782–1853 གྤལ་ལྡན་བསྟན་པའི་ཉི་མ་་
Gpal-ldan Bstan-pa'i Nyi-ma
Dainbai Nyima Tänpä Nyima, Tenpé Nyima, Tempai Nyima, Tenpey Nyima
8. Tenpai Wangčuk 1855?–1882 བསྟན་པའི་དབང་ཕྱུག་་
Bstan-pa'i Dbang-phyug
Dainbai Wangqug Tänpä Wangchug, Tenpé Wangchuk, Tempai Wangchuk, Tenpey Wangchuk
9. Tubten Čökji Njima 1883–1937 ཐུབ་བསྟན་ཆོས་ཀྱི་ཉི་མ་་
Thub-bstan Chos-kyi Nyi-ma
Tubdain Qoigyi Nyima Choekyi Nyima, Thubtän Chökyi Nyima
10. Lobsang Trinlej Lhündrub Čökji Gjaltsen 1938–1989 བློབཟང་ཕྲིན་ལས་ལྷུན་གྲུབ་
ཆོས་ཀྱི་རྒྱལ་མཚན་་
Blo-bzang Phrin-las Lhun-grub Chos-kyi Rgyal-mtshan
Lobsang Chinlai Lhünchub Qoigyi Gyaicain Choekyi Gyaltsen, Chökyi Gyeltsen, Choekyi Gyaltse, Trinley Choekyi Gyaltsen, Lozang Trinlä Lhündrup Chökyi Gyältsän
11. Gedun Čökji Njima 1989– དགེ་འདུན་ཆོས་ཀྱི་ཉི་མ་་
Dge-'dun Chos-kyi Nyi-ma
Gêdün Qoigyi Nyima Gendün Chökyi Nyima, Gendhun Choekyi Nyima
Qoigyijabu 1990– ཆོས་ཀྱི་རྒྱལ་པོ་་
Chos-kyi Rgyal-po
Qoigyijabu Choekyi Gyalpo, Chökyi Gyälbo, Gyaincain Norbu, Gyaltsen Norbu

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Chinese view of Dalai Lama bodes ill for its Tibet policy, a March 29, 2008 article from the International Herald Tribune
  2. ^ et :Ya Hanzhang, Biographies of the Tibetan Spiritual Leaders Panchen Erdenis. Beijing: Foreign Language Press, 1987. pg 350.
  3. ^ When the sky fell to earth
  4. ^ Panchen-lama. 1988. "On Tibetan Independence." China Reconstructs (now named China Today) (January): Vol. 37, No. 1. pp 8–15.
  5. ^ See Melvyn Goldstein's book "A History of Modern Tibet, 1913-1951: The Demise of the Lamaist State". University of California Press. ISBN 0-520-07590-0. Emperors of the Qing Dynasty certified and approved the choices of both Dalai and Panchan Lamas. For example, the tradition of using the Golden Urn, which is unrelated to the religious or spiritual proceedings preferred by Tibetan Buddhists, had been introduced in the year 1792 by the Qianlong Emperor of China to deal with a previous controversy. After the Qing Dynasty, Republic of China's government took over the role. Both the current Dalai XIV and the previous Panchan X were certified by the Republic of China's government.
  6. ^ [1]
  7. ^ Lee Feigon, Demystifying Tibet, page 163.
  8. ^ Excerpts from Qincheng: A Twentieth Century Bastille, published in Exploration, March 1979
  9. ^ BUDDHA'S DAUGHTER: A YOUNG TIBETAN-CHINESE WOMAN
  10. ^ 10,0 10,1 "Panchen Lama Poisoned arrow". BBC. 2001-10-14. Pridobljeno dne 2007-04-29. 
  11. ^ "The 10th Panchen Lama". 
  12. ^ World's youngest political prisoner turns 18 (provided he is still alive)
  13. ^ 13,0 13,1 "A brief history". 
  14. ^ 14,0 14,1 14,2 The title Panchen Lama was conferred posthumously on the first two Panchen Lamas.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]