Pametno mesto

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
smart city prototype rendering
Upodobitev pametnega mesta

Pametno mesto je urbano območje, katerega učinkovito upravljamo s pomočjo informacijskih rešitev, elektronskega zbiranja podatkov, objave odprtih podatkov, senzorjev, podatkovne analitike in drugih ne-IT pristopov. Nadzorniki pametnega mesta podatke zbirajo od državljanov, naprav in sredstev (infrastrukture). Zbrane podatke nadzorniki pametnega mesta obdelujejo, analizirajo in uporabijo za spremljanje in upravljanje prometa in transportnih sistemov, elektrarn, vodovodnega omrežja, upravljanja z odpadki, sodelovanje z organi pregona, informacijskih sistemov, šol, knjižnic, bolnišnic in drugih javnih storitev.[1][2][potrebna stran] Koncept pametnega mesta združuje informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter različne fizične naprave, povezane na omrežje (internet stvari), za optimizacijo učinkovitosti mesta in njegovih storitev in povezovanja z državljani.[3][4] Tehnologije pametnega mesta omogočajo, da lahko mestni uradniki za neposredno komunicirajo s prebivalci in nadzorujejo mestne infrastrukturo. Tako lahko spremljajo, kaj se dogaja v mestu in kako se mesto razvija.

Informacijske tehnologije in rešitve, povezane s pametnim mestom[uredi | uredi kodo]

Omrežja[uredi | uredi kodo]

  • NFC

Tehnologije[uredi | uredi kodo]

IT sistemi in standardi[uredi | uredi kodo]

Standardi[uredi | uredi kodo]

Pri snovanju pametnih mest standardizacijska organizacija ISO priporoča uporabo sledečih standardov[5]:

  • ISO/IEC 37100 (trajnostna mesta in skupnosti)
  • ISO/IEC 26000 (družbena odgovornost)
  • ISO/IEC 17742 (energetska učinkovitost in izračun prihrankov za države, regije in mesta)
  • ISO/IEC 39001 (sistemi za prometno varnost)
  • ISO/IEC 24510 (pitna voda in odplake: smernice)
  • ISO/IEC 30182 (smernice za podatkovno interoperabilnost pametnih mest)
  • ISO/IEC 21972 (IT ontologija za indikatorje pametnih mest)
  • ISO/IEC 27550 (IT varnost in zasebnost)
  • ISO/IEC 22300 (fizična in virtualna varnost)

Rešitve za prebivalce[uredi | uredi kodo]

Rešitve za nadzornike[uredi | uredi kodo]

  • Oddaljeni nadzor okolja
  • Oddaljeni nadzor prometa

Rešitve za podjetja

Rešitve za upravljalce pametnih mest

Primeri informacijskih rešitev za pametna mesta v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Maribor[uredi | uredi kodo]

Mestna občina Maribor (MOM) se je na pobude, ki so prišle iz gospodarstva, lokalnih skupnosti ter raziskovalno-razvojnih organizacij odločila, da pristopi k konceptu pametnega mesta. Tako je MOM uspešno kandidirala na projektu [6]UPSIDE v letu 2013 in se je izvajal vse do leta 2016.

Koncept Pametno mesto Maribor - [7]Smart City Maribor predstavlja pomembno zagon k uspešnemu nadaljnjemu razvoju mesta Maribor. Iniciativa je omejena zgolj na sredstva EU, tako je tudi njen nadaljnji razvoj odvisen od uspešnega kandidiranja MOM na razpisih EU. Smart City Maribor gre razumeti kot naslednjo stopnjo razvoja mesta, pri čemer nosi informacijsko-komunikacijska tehnologa  izjemno pomembno vlogo. Smart City Maribor tako omogoča sodelovanje posameznikov in podjetij na štirih področjih:

  • pametna mobilnost,
  • pametno okolje in energija,
  • pametno bivanje in
  • urbano načrtovanje in pametno gospodarstvo in sodelovanje.

Pri ocenjevanju najkoristnejših rešitev je potrebno izpostavi dva vidika. Prvi vidik predstavlja vidik občanov za katere so najkoristnejše rešitve, ki pripomorejo k izboljšanju bivalnih razmer in omogočajo aktivno sooblikovanje njihovega življenjskega okolja. Vidik občine pa zajema širši spekter potrebnih rešitev, predvsem jo zanimajo strateške rešitve ki prinašajo nadaljnji razvoj mesta in s tem dvig kvalitete bivanja v mestu. Kot take velja v Mariboru izpostaviti:

  • uporabo povratne embalaže na prireditvah,
  • brezplačni internet po mestu in na mestnih avtobusih,
  • s postavitvijo kolesarnice za 40 koles na Glavni železniški postaji Maribor so uvedli tudi t.i. Bike&Ride sistem hranjenja koles,
  • spletni portal in aplikacija Izboljšajmo Maribor – namenjena sprejemanju pobud in vprašanj občanov,
  • vzpostavitev [8]Tkalke, ki je bila izbrana za najboljši co-working prostor v Sloveniji v letu 2015,
  • vzpostavitev nove kolesarske prometne in neprometne infrastrukture.

Ljubljana[uredi | uredi kodo]

Koper[uredi | uredi kodo]

Kranj[uredi | uredi kodo]

"Mestna občina je v decembru 2016 uvedla prve gradnike pametnega mesta Kranj (javno brezžično  omrežje, mobilna aplikacija v testni (beta) verziji in digitalni informacijski zasloni). S tem je začela dosledno izvajati začrtane cilje Trajnostne urbane strategije. Poleg javnega odprtega omrežja z imenom KRANJopen, ki je pričelo delovati v začetku decembra, je Kranjčanom sedaj na voljo tudi poenotena mobilna aplikacija. Na njej se lahko spremljajo novice in dogodki, ki jih organizirajo MOK, javni zavodi in drugi organizatorji[9].

Rešitve na področju pametnih mest in skupnosti MOK.

  • iKranj (aplikacija za pametna mesta iKranj)
  • AR Kranj (obogatena resničnost za turistične namene[10] )
  • Messenger pogovorni chatbot [11](pogovorni, virtualni robot / asistent Facebook Messenger)

Tržič[uredi | uredi kodo]

Rešitve na področju pametnih mest in skupnosti občine Tržič.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. McLaren, Duncan; Agyeman, Julian (2015). Sharing Cities: A Case for Truly Smart and Sustainable Cities (angleščina). MIT Press. ISBN 9780262029728. 
  2. Sam Musa. "Smart City Roadmap". 
  3. "The 3 Generations Of Smart Cities". 10 August 2015. 
  4. Peris-Ortiz, Marta; Bennett, Dag R.; Yábar, Diana Pérez-Bustamante (2016). Sustainable Smart Cities: Creating Spaces for Technological, Social and Business Development (angleščina). Springer. ISBN 9783319408958. 
  5. "ISO and Smart Cities". ISO. 
  6. "UPSIDE". UPSIDE. EU. 22.10.2018. Pridobljeno dne 22.10.2018. 
  7. "Smart City Maribor". Pridobljeno dne 22.10.2018. 
  8. "Tkalka". 22.10.2018. Pridobljeno dne 22.10.2018. 
  9. "iKranj". Mestna občina Kranj. 
  10. "AR Kranj". Visit Kranj. Zavod za turizem in kulturo Kranj. Pridobljeno dne 2018-11-01. 
  11. "Chatbot Kranj". 
  12. "Pametne zgradbe - Tržič". www.trzic.si. Pridobljeno dne 2018-11-02.