Palača Topkapi
| Palača Topkapı | |
|---|---|
Topkapı Sarayı طوپقپو سرايى | |
 Pogled na palačo Topkapı | |
  Položaj palače na karti Istanbula | |
| Splošni podatki | |
| Tip |
|
| Arhitekturni slog | osmanska baročna arhitektura |
| Lokacija | Istanbul, Turčija |
| Koordinati | 41°0′46.8″N 28°59′2.4″E / 41.013000°N 28.984000°E |
| Začetek gradnje | 1465 |
| Naročnik | osmanski sultani |
| Lastnik | Republika Turčija |
| Tehnični podatki | |
| Strukturni sistem | več nizkih zgradb, z dvorišči, paviljoni in vrtovi |
| Velikost | 592.600 do 700000 m² |
| Projektiranje in gradnja | |
| Arhitekt | Mehmed II., Alauddin, Davud Aga, Mimar Sinan, Sarkis Baljan[1] |
| Uradno ime: Zgodovinska območja Istanbula | |
| Tip: | Kulturni |
| Kriteriji: | i. ii. iii. iv |
| Razglasitev: | 1985 (9. zasedanje) |
| ID #: | 356 |
| Regija: | Evropa in Severna Amerika |
Palača Topkapi ali Topkapi Saraj (turško: Topkapı Sarayı, osmansko: طوپقپو سرايى) je palača v Carigradu (Turčija), ki je bila med letoma 1465 in 1856 glavna rezidenca osmanskega sultana.[2]
Zgodovina palače[uredi | uredi kodo]
Palačo je dal po zavzetju bizantinskega Konstantinopla leta 1459 zgraditi sultan Mehmed II. Osvajalec. Palača je dobila ime Topkapı ali Topovska vrata po vratih v obzidju Konstantinopla, ki so stala na njenem mestu in so bila s topovi porušena v osmanskem obleganju mesta leta 1453.[3]
Palača je bila po propadu osmanskega cesarstva leta 1924 z državnim dekretom spremenjena v muzej pod upravo Ministrstva za kulturo in turizem. Muzej z bogato zbirko predmetov in umetnin velja danes za eno največjih turističnih znamenitosti mesta.
Leta 1985 je bila palača Topkapi vpisana na UNESCO-v Seznam svetovne dediščine kot "najboljši primer kompleksa palače iz osmanske dobe".
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ director; Batur, editor Afife (2006). Historic peninsula. Istanbul: Chamber of Architects of Turkey Istanbul Metropolitan Branch. str. 65–6. ISBN 9753958994.CS1 vzdrževanje: dodano besedilo: authors list (link)
- ↑ Marlise Simons, "Center of Ottoman Power", New York Times, 22. avgusta 1993. Dostopano 25. februarja 2011.
- ↑ van Millingen 1899, str. 80–81.
Vir[uredi | uredi kodo]
- van Millingen, Alexander (1899), Byzantine Constantinople: The Walls of the City and Adjoining Historical Sites, London: John Murray Ed.
