Palača Soestdijk
| Palača Soestdijk | |
|---|---|
Paleis Soestdijk | |
 Pogled na palačo od spredaj | |
 | |
| Prejšnja imena | de Hofstede aen Zoestdijck |
| Splošni podatki | |
| Tip | Podeželski dvorec |
| Arhitekturni slog | Neoklasični |
| Naslov | Amsterdamsestraatweg 1 |
| Naselje | Baarn |
| Država |  Nizozemska |
| Koordinati | 52°11′36″N 5°16′46″E / 52.193333°N 5.279444°E |
| Začetek gradnje | 1650 |
| Prenovljeno | 1674–1678 1806 1808 1815 1897 1936–1937 1970 |
| Naročnik | Cornelis de Graeff |
| Lastnik | Konzorcij Made By Holland[1] |
| Tehnični podatki | |
| Št. nadstropij | 3 |
| Število dvigal | 2 |
| Projektiranje in gradnja | |
| Arhitekt | Maurits Post |
| Imenovanja | Državni spomenik |
| Drugi podatki | |
| Število sob | 170 |
Palača Soestdijk (nizozemsko Paleis Soestdijk [paːˈlɛi(s) suzˈdɛik]) je palača, ki je nekoč pripadala nizozemski kraljevi družini. Sestavljena je iz osrednjega bloka in dveh kril.
Čeprav je poimenovana po vasi Soestdijk, ki večinoma leži v občini Soest, se palača Soestdijk nahaja severno od meje v občini Baarn v provinci Utrecht. Več kot šest desetletij je bil v njej dom nizozemske kraljice Julijane in njenega moža, princa Bernarda, vse do njune smrti leta 2004.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]De Graeff
[uredi | uredi kodo]Sredi sedemnajstega stoletja je bila za Kornelisa de Graeffa zgrajena podeželska hiša na Zoestdijku. V letih 1655–1660 je bil de Graeff vključen v izobraževanje Viljema III. Oranskega, kar je razvidno iz njegovih pisem v Soestdijku generalnim stanovom in nečaku Johanu de Wittu. Poleti je družina preživela veliko časa v palači, de Graeffova sinova (Piter in Jakob de Graeff ) pa sta se igrala z mladim Viljemom. Leta 1674 je Jakob de Graeff po volilnem premoru prodal posest štatholderju Viljemu III. za nizko ceno 18.755 guldnov.
Oranje-Nassau
[uredi | uredi kodo]Palača je bila prvotno uporabljana kot lovski dvorec, ki ga je med letoma 1674 in 1678 zgradil Maurits Post, ki je sodeloval tudi pri gradnji dveh drugih kraljevih palač, palače Huis ten Bosch in palače Noordeinde. Viljem je Nizozemsko zapustil leta 1688, da bi se kot Viljem III. Angleški preselil v London.
Palača meji Baarnse Bos "Barnski gozd". Med letoma 1733 in 1758 je bil dograjen kot francoski krajinski vrt.[2]
Med francosko invazijo leta 1795 je bila palača zasežena kot vojni plen in spremenjena v gostišče za francoske čete. Ko je Ludvik Bonaparte postal nizozemski kralj, jo je prevzel v posest ter jo dal razširiti in preurediti.
Leta 1815 je bila podarjena oranjskemu princu (kasneje Viljemu II. Nizozemskemu) v priznanje za njegove zasluge v bitki pri Waterlooju. Med letoma 1816 in 1821 je bila palača znatno razširjena z dodatkom dveh kril, severnega ali Baarnovega in južnega ali Soestovega. Leta 1842 je bila njena vsebina obogatena z dodatkom neoklasicističnega pohištva njegove nekdanje palače v Bruslju, danes Palais des Académies.
Viljem II. in njegova žena Ana Pavlovna sta veliko poletij preživela v Soestdijku. Trije njuni otroci (Aleksander, Henrik in Ernest Kazimir) so se rodili v palači. Princa je oče na tratah učil vojaške vaje, ki jim je dal izdelati tudi delujoče miniaturne topove. Po smrti Viljema II. je bil velik del njegovega premoženja prodan, da bi poravnali njegove precejšnje dolgove. Ana Pavlovna je kupila Soestdijk in ga spremenila v svojo poletno rezidenco. V palači je uredila spominske sobe v spomin na svojega pokojnega moža in sina Aleksandra. Po smrti leta 1865 je Ana Pavlovna Soestdijk zapustila sinu Henriku, ki je leta 1879 umrl brez potomcev. Njegov brat , kralj Viljem III., naslednji lastnik, je imel raje palačo Het Loo kot Soestdijk. Šele po njegovi smrti leta 1890 je kraljeva družina (ki jo je takrat sestavljala le njegova vdova kraljica Ema in hči kraljica Vilhelmina) začela preživljati vsako drugo poletje v palači. Ta ureditev je ostala bolj ali manj v veljavi vse do Wilhelminine poroke leta 1901, ko sta se njen dvor in dvor njene matere ločila. Kraljica Ema je Soestdijk obdržala kot svojo poletno rezidenco do svoje smrti leta 1934. Palača je bila večinoma neizkoriščena, dokler se princesa Juliana in njen mož princ Bernhard nista vanjo preselila po poroki leta 1937. Kot darilo mladoporočencema je bila temeljito prenovljena in posodobljena. V nasprotju s tradicijo Juliana Soestdijka ni uporabljala le kot poletno rezidenco. Namesto tega je tam živela ves čas, tudi po tem, ko je leta 1948 zasedla prestol.[3]
Soestdijk je leta 1971 postal last države Nizozemske, čeprav sta ga princesa Juliana (nizozemska kraljica od leta 1948 do 1980) in princ Bernhard uporabljala kot svojo uradno rezidenco vse do smrti obeh leta 2004. Palača Soestdijk je nato ostala prazna in neuporabljena več kot eno leto, preden je bila odprta za javnost. Od pomladi 2006 do 2017 si jo je bilo mogoče ogledati, dokler ni bila sprejeta odločitev o njeni prihodnji uporabi.
Prodaja v letu 2017
[uredi | uredi kodo]Palača je bila leta 2017 prodana konzorciju Made By Holland, ki načrtuje, da bo na posestvu zgradil hotel, prireditveni center in 65 hiš. [1]
Kraljevi park v živo
[uredi | uredi kodo]Od leta 2016 palača Soestdijk gosti Royal Park Live, letni glasbeni festival, ki poteka vsako leto julija. V zgodovinskih vrtovih nastopajo domači in mednarodni umetniki. Dogodek privabi na tisoče obiskovalcev in prispeva h kulturni revitalizaciji palače in njenega posestva. [4]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]
|
Reference
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »Dutch royal palace to be converted into hotel«. NL Times (v angleščini). 8. junij 2017. Pridobljeno 23. avgusta 2018.
- ↑ »Erfgoedparels« (v Dutch). Province of Utrecht. Pridobljeno 12. septembra 2016.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ Jansen, Mieke, ur. (2009). Paleis Soestdijk: drie eeuwen huis van Oranje (v nizozemščini). Zwolle: Waanders Uitgeverij. ISBN 978-90-400-8608-3.
- ↑ »Snelle achtste concert Royal Park Live«. Baarnse Courant. 22. april 2022. Pridobljeno 15. julija 2025.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- (nizozemsko) Paleis Soestdijk (uradna spletna stran)