Palača Beaumont

Palača Beaumont leta 1785

Notranjost ruševin palače leta 1800

Spominska plošča na Ulici Beaumont Street

Palačo Beaumont, zgrajeno pred severnimi vrati Oxforda okoli leta 1130, je nameraval angleški kralj Henrik I. uporabljati kot kraljevo rezidenco v bližini kraljeve lovske koče v Woodstocku, ki je danes del parka palače Blenheim. Palača je kasneje stala na Ulici Beaumont v Oxfordu. V steber na severni strani sedanje ulice, blizu ulice Walton, je vzidana plošča z napisom: "V bližini tega mesta je stala kraljeva hiša, kasneje znane kot palača Beaumont. Tukaj je bil leta 1157 rojen kralj Rihard I., leta 1167 pa kralj Ivan." "Kraljeva hiša" je bil del palače, v katerem so bili kraljevi zasebni bivalni prostori.

Henrik, kasnejši kralj Henrik I., je veliko noč leta 1133 preživel v "njegovi novi dvorani" v Beaumontu v velikem pompu, ker je praznoval rojstvo svojega vnuka, bodočega kralja Henrika II. Edvard I. je bil zadnji kralj, ki je uradno prebival v Beaumontu kot palači. Leta 1275 jo je podelil italijanskemu odvetniku Francescu Accorsiju, ki je zanj opravljal diplomatske misije. Ko je bil Edvard II. leta 1314 v bitki pri Bannockburnu pognan v beg, naj bi prosil Devico Marijo in se zaobljubil, da bo ustanovil samostan za karmeličane (bele brate), če bo preživel. Svojo zaobljubo je izpolnil leta 1318, ko je palačo Beaumont vrnil karmeličanom.

Leta 1318 je bila palača Beaumont predmet spora Ivana Deydrasa z angleškim dvorom, v katerem je Deydras trdil, da je zakoniti angleški kralj in zahteval palačo zase. Deydras je bil na koncu usmrčen zaradi upora.

Ko so bili beli bratje med reformacijo razpuščeni, je bila večina zgradbe podrta, gradbeni kamen pa ponovno uporabljen za gradnjo cerkve Jezusa Kristusa in kolidža St John's. Gravura iz leta 1785 prikazuje ostanke palače Beaumont, ki so bili zadnji uničeni med načrtovanjem ulice Beaumont leta 1829.