Pojdi na vsebino

Pākehā

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Māori in Pākehā fantje na šolskem bazenu, Auckland, 1970

Pākehā (ali Pakeha; /ˈpɑːkɛhɑː, -kiːhɑː, -kiːə/;[1] maorsko: [ˈpaːkɛhaː]) je beseda v maorščini, ki se uporablja v angleščini, zlasti na Novi Zelandiji. Na splošno pomeni nepolinezijskega Novozelandca ali natančneje evropskega Novozelandca.[2][3] Ni pravni izraz in nima opredelitve po novozelandski zakonodaji. Papa'a ima podoben pomen v jeziku Maori na Cookovih otokih.[4]

Etimologija in zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Etimologija maorske besede Pākehā ni gotova. Najverjetnejši vir sta maorski besedi pākehakeha ali pakepakehā, ki se nanašata na ustno pripoved o »mitskem, človeku podobnem bitju s svetlo poltjo in lasmi, ki je imelo kanuje iz trstičja, ki so se čarobno spremenili v jadrnice«.[5] Ko so Evropejci prvič prispeli, so veslali do obale v dolgih čolnih, obrnjeni nazaj:[6]

Ostali smo v Whitiangi in njihova ladja je prispela. Naši starešine so videli njihovo ladjo in rekli, da je bog in da je posadka goblini. Ladja se je zasidrala in čoln je začel veslati do obale. Naši starešine so nato rekli: »Resnično so goblini, saj imajo oči na zatilju. Zato veslajo s hrbtom proti obali.«[7]

Risba tradicionalne wake, ki prikazuje maorske veslače, obrnjene naprej (1773)

V tradicionalnih maorskih kanujih ali waka so veslači obrnjeni v smeri plovbe. To naj bi nekatere pripeljalo do prepričanja, da so mornarji patupaiarehe (nadnaravna bitja).[8][9]

Pakepakehā je druga beseda za patupaiarehe. Morda je iz nje nastal izraz Pākehā (Novozelandec evropskega rodu). Maorom so bili Evropejci podobni pakepakehā ali patupaiarehe, s svetlo poltjo in svetlimi lasmi.[10]

Beseda Pākehā ima več dvomljivih razlag. Ena trdi, da izhaja iz poaka, maorske besede za prašiča, in keha, ene od maorskih besed za bolho, in zato izraža slabšalne posledice.[11] Za to idejo ni etimološke podpore – tako kot vsi polinezijski jeziki je tudi maorščina na splošno zelo konservativna glede samoglasnikov; izjemno nenavadno bi bilo, da bi pā- izhajal iz poaka. Beseda poaka sama lahko izvira iz protopolinezijskega korena puaka, ki je znan v vseh polinezijskih jezikih (puaka v tonganščini, uveanščini, futunijščini, rapaščini, markizijščini, niuejščini, rarotongaščini, tokelauščini in tuvalujščini; razvila se je v kasnejšo obliko puaʻa v samoanščini, tahitijščini, nekaterih rapskih narečjih in havajščini); ali pa je morda izposojena ali pomešana z angleško besedo porker. Težko je reči, saj so polinezijska ljudstva naselila svoje otoke s prašiči iz vzhodne Azije, vendar jih niso prinesli na Novo Zelandijo. Pogostejša maorska beseda za bolho je puruhi. Včasih se trdi tudi, da Pākehā pomeni 'beli prašič' ali 'nezaželen beli tujec'. Vendar noben del besede ne pomeni 'prašič', 'bel', 'nezaželen' ali 'tujec'.[12]

Najstarejši znani pisni zapis izraza je v pismu Williama Halla z dne 15. junija 1814, potem ko sta s Thomasom Kendallom 10. junija prispela v Rangihoua v zalivu Bay of Islands. Ko je Hall Maorom tam povedal, da jim bo zgradil velike hiše in lepe kanuje, so ga imenovali »Nuee nuee rungateeda pakehaa [nui nui rangatira Pākehā] – zelo pomemben beli gospod«.[13][14] John Savage je obiskal zaliv Bay of Islands leta 1805 in Maori so mu povedali o belem moškem, ki tam živi, toda ko je Savage sestavil seznam maorskih besed, ki jih je slišal med svojim obiskom, na njem ni bilo besede Pākehā. Zgodovinar Ormond Wilson meni, da bi Savage, če bi se takrat uporabljal, izraz slišal. Najzgodnejša uporaba izraza v objavljenem delu je na strani 22 Kendallovega dela A Korao no New Zealand iz leta 1815; ali Prva knjiga Novozelandca, prva knjiga, napisana v maorščini, kjer se piše Pakkahah.[15]

Pomen in uporaba

[uredi | uredi kodo]

Oxfordski slovar angleščine (2011) opredeljuje »Pakeha« kot »belega Novozelandca«.[16] Oxfordski slovar novozelandizmov (2010) samostalnik Pākehā opredeljuje kot »svetlopoltega nepolinezijskega Novozelandca, zlasti britanskega rodu ali porekla, za razliko od Maorov; Evropejca ali belo osebo«; pridevnik pa kot »ki se nanaša na Pākehā; nemaorski; Evropejec, bel«.[17]

Maori v zalivu Bay of Islands in okoliških okrožjih v 19. stoletju niso dvomili o pomenu besede. Leta 1831 se je trinajst rangatirov z daljnega severa sestalo v Kerikeriju, da bi sestavili pismo kralju Viljemu IV., v katerem so iskali zaščito pred Francozi, »plemenom Marion«. V pismu, napisanem v maorščini, je bila uporabljena beseda Pākehā v pomenu »britanski Evropejec«, besedi tau iwi pa v pomenu »tujci (nebritanski)« – kot je razvidno iz prevoda pisma iz maorščine v angleščino, ki ga je tisto leto napisal misijonar William Yate.[18] Maorski izraz za angleški jezik je še danes reo Pākehā. Maori so uporabljali tudi druge izraze, kot so tupua (nadnaravno ali predmet strahu, čudno bitje), kehua (duhovi) in maitai (kovina ali se nanaša na tuje osebe), da bi označili nekatere od prvih obiskovalcev.[19]

Vendar The Concise Māori Dictionary (Kāretu, 1990) opredeljuje besedo Pākehā kot 'tujec, tujec (običajno za belo osebo)', medtem ko jo angleško-maorski, maorsko-angleški slovar (Biggs, 1990) opredeljuje kot 'bela (oseba)'. Včasih se izraz uporablja širše in vključuje vse ne-Maore.[20] Noben maorski slovar ne navaja Pākehā kot slabšalnega. Nekateri zgodnji evropski naseljenci, ki so živeli med Māori in sprejeli vidike Māoritanga, so postali znani kot 'Pākehā Māori'.[21]

V maorščini množinska samostalniška besedna zveza izraza vključuje ngā Pākehā (določni člen) in he Pākehā (nedoločni člen). Ko je bila beseda prvič sprejeta v angleščino, je bila običajna množina 'Pakehas'. Vendar pa govorci novozelandske angleščine vse pogosteje odstranjujejo končni 's' in izraz obravnavajo kot množinski samostalnik. Obstajajo tudi dokazi, da so Maori ob prvem srečanju z Evropejci skovali izraz tako v množini kot tudi v ednini:

Ko so Maori slišali mehke in glasne zvoke jezika kapitana Cooka in njegovih mornarjev, so jih Māori poimenovali 'Pakepakehā', ​​kar je bilo skrajšano v 'Pākehā'. Maori so ustvarili to ime, ki se še vedno uporablja. I tētahi whawhaitanga i muri mai, ka riro tētahi o ngā pū repo a te Pākehā i te Māori, nō muri mai ka tuomakia mai e tētahi Pākehā nō Amerika, he kaupoai (TP 7/1900:8). / V kasnejšem boju so Maori zavzeli enega od topov Pākehā (množina), kasneje pa je prihitel Pākehā (ednina) iz Amerike, kavboj.[22]

Odnos do izraza

[uredi | uredi kodo]

Raziskava med 6507 Novozelandci leta 2009 ni pokazala nobene podpore trditvi, da je povezan z negativno oceno;[23] vendar ga nekateri zavračajo, ker trdijo, da je žaljiv ali pa nasprotujejo temu, da bi bili poimenovani v jeziku, ki ni njihov lastni.[24] Leta 2013 študija stališč in vrednot Nove Zelandije, ki jo je izvedla Univerza v Aucklandu, ni našla nobenih dokazov, da bi bila beseda na splošno obravnavana kot slabšalna; vendar se je le 12 odstotkov Novozelandcev evropskega porekla aktivno odločilo, da se bodo identificirali z izrazom, preostali pa so raje izbrali »Novozelandec« (53 odstotkov), »Novozelandski Evropejec« (25 odstotkov) ali »Kivi« (17 odstotkov).[25][26]

Evropski Novozelandci imajo različna stališča do besede, ko jo uporabijo zase. Nekateri jo sprejemajo, drugi pa besedi nasprotujejo, včasih močno, češ da je žaljiva ali slabšalna, saj ima implikacije, da so outsiderji, čeprav to pogosto temelji na napačnih informacijah o pomenu izraza. Nekateri menijo, da oznaka Pākehā ogroža njihov status in njihove rojstne pravice do Nove Zelandije.[27] V popisu prebivalstva leta 1986 je več kot 36.000 anketirancev prezrlo ponujene etnične skupine, vključno s Pākehā in svojo etnično pripadnost zapisalo kot »Novozelandec« ali pa vprašanje popolnoma ignoriralo. V popisu prebivalstva leta 1996 so poskusili s skupno kodo odgovora »novozelandski Evropejec ali Pakeha«, vendar so jo v kasnejših popisih nadomestili z »novozelandski Evropejec«, ker je to povzročilo, kar je Statistični urad Nove Zelandije opisal kot »znatno negativno reakcijo nekaterih anketirancev«.[28] Sociolog Paul Spoonley je kritiziral novo različico in dejal, da se mnogi Pākehā ne bi identificirali kot Evropejci.

Izraz Pākehā se včasih uporablja tudi med Novozelandci evropskega porekla v nasprotju z maorskim izrazom tauiwi (tujec), kot dejanje poudarjanja njihovih trditev o pripadnosti prostoru Nove Zelandije v nasprotju z novejšimi prišleki.[29] Tisti, ki raje poudarjajo narodnost kot etnično pripadnost v povezavi z drugimi, ki živijo na Novi Zelandiji, lahko vse novozelandske državljane imenujejo le »Novozelandci« ali s pogovornim izrazom »Kiviji«.

Zgodovinarka Judith Binney se je imenovala Pākehā in dejala: »Mislim, da je to najbolj preprost in praktičen izraz. To je ime, ki so nam ga dali Maori. Nima slabšalnih povezav, kot si ljudje mislijo – je opisni izraz. Mislim, da je lepo imeti ime, ki so ti ga dali ljudje, ki živijo tukaj, ker to sem jaz.«[30] Novozelandski pisatelj in zgodovinar Michael King je leta 1985 zapisal: »Reči, da je nekaj po značaju pakeha, ne pomeni zmanjšanja njegove novozelandskosti, kot nekateri namigujejo. Gre za to, da jo poudarimo.«[31]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Deverson, Tony; Kennedy, Graeme, ur. (2005), »Pakeha«, The New Zealand Oxford Dictionary, Oxford University Press, ISBN 978-0-19-558451-6
  2. ↑ »Pākehā: New Zealander of European descent«. Kupu.maori.nz. Arhivirano iz spletišča dne 15. avgusta 2017. Pridobljeno 16. septembra 2017.
  3. ↑ »Pakeha«. Merriam-Webster. Arhivirano iz spletišča dne 21. septembra 2013. Pridobljeno 10. avgusta 2013.
  4. ↑ Roberts, John. »Languages of the Cook Islands«. cookislands.org.uk. self-published. Pridobljeno 12. maja 2025.
  5. ↑ Ranford, Jodie (2000). »'Pakeha', its origin and meaning«. ACE Papers. 6: Graduate Student Work – Issues in Contemporary Education. Paper 8. Auckland College of Education: 64–70. Pridobljeno 11. maja 2025 – prek University of Auckland.
  6. ↑ Royal, Te Ahukaramū Charles (2005). »Māori – The arrival of Europeans«. Te Ara – the Encyclopedia of New Zealand. Pridobljeno 30. aprila 2025.
  7. ↑ White, John. Ancient History of the Maori. Vol. 5. Wellington: Government Printer, 1888, p. 105.
  8. ↑ »The first meeting - Abel Tasman and Maori in Golden Bay / Mohua«. www.theprow.org.nz (v angleščini). Pridobljeno 28. maja 2025.[mrtva povezava]
  9. ↑ »Ngāti Tūmatakōkiri«. www.theprow.org.nz (v angleščini). Pridobljeno 28. maja 2025.[mrtva povezava]
  10. ↑ Wikaira, Martin (2007). »Patupaiarehe – Encounters with patupaiarehe«. Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand. Pridobljeno 30. aprila 2025.
  11. ↑ Gray, Claire; Nabila, Jaber; Anglem, Jim (2013). »Pakeha Identity and Whitness: What does it mean to be White?«. Sites: A Journal of Social Anthropology and Cultural Studies. New Series. 10 (2): 84. doi:10.11157/sites-vol10iss2id223. Arhivirano iz spletišča dne 28. januarja 2018. Pridobljeno 17. septembra 2017.
  12. ↑ (1) Williams, H. W. (1971). A dictionary of the Maori language (7th ed.). Wellington, New Zealand: Government Printer. (2) Ngata, H. M. (1993). English-Maori dictionary. Wellington, New Zealand: Learning Media. (3) Ryan, P. (1997). The Reed dictionary of modern Maori (2nd ed.). Auckland, New Zealand: Reed. (4) Biggs, B. (1981). Complete English–Maori dictionary. Auckland, New Zealand: Oxford University Press.
  13. ↑ Wilson, Ormond (1985). From Hongi Hika to Hone Heke: A Quarter Century of Upheaval. Dunedin: McIndoe. str. 87. ISBN 0-86868-065-6.
  14. ↑ Orsman, H. W., ur. (1997). The Dictionary of New Zealand English: A Dictionary of New Zealandisms on Historical Principles. Auckland: Oxford University Press. str. 567. ISBN 0-19-558347-7.
  15. ↑ A Korao no New Zealand. Sydney: Printed by G. Howe. 1815. Pridobljeno 2. decembra 2025 – prek Auckland War Memorial Museum.
  16. ↑ Stevenson, Angus, ur. (2011). Oxford Dictionary of English (3rd izd.). [Oxford]: Oxford University Press. ISBN 9780199571123. OCLC 729551189.
  17. ↑ Deverson, Tony (2010). The Oxford Dictionary of New Zealandisms. South Melbourne, Vic.: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-558497-4. OCLC 608074715.
  18. ↑ Binney, Judith (2007). Te Kerikeri 1770–1850, The Meeting Pool, Bridget Williams Books (Wellington) in association with Craig Potton Publishing (Nelson). ISBN 978-1-877242-38-0 . Chapter 13, "The Māori Leaders' Assembly, Kororipo Pā, 1831", by Manuka Henare, pp 114–116.
  19. ↑ »The First Pakehas to Visit The Bay of Islands«. Te Ao Hou / The New World. Māori Affairs Department. junij 1965. Pridobljeno 18. maja 2024 – prek Papers Past.
  20. ↑ Orsman, Elizabeth and Harry (1994). The New Zealand Dictionary, Educational Edition. New House Publishers, Auckland. ISBN 1-86946-949-6. Page 193, second meaning.
  21. ↑ Bentley, Trevor (3. september 2007). Pakeha Maori: The Extraordinary Story of the Europeans Who Lived as Maori in Early New Zealand. Penguin. ISBN 9780143007838.
  22. ↑ 'Pākehā'.Te Aka Māori dictionary. official website: maoridictionary.co.nz.
  23. ↑ Sibley, Chris G.; Houkamau, Carla A.; Hoverd, William James (2011). »Ethnic Group Labels and Intergroup Attitudes in New Zealand: Naming Preferences Predict Distinct Ingroup and Outgroup Biases«. Analyses of Social Issues and Public Policy. 11 (1): 201–220. doi:10.1111/j.1530-2415.2011.01244.x.
  24. ↑ Mulgan, R.G. and Aimer, P. "Politics in New Zealand Arhivirano 15 September 2017 na Wayback Machine." 3rd ed., Auckland University Press pp.29–31
  25. ↑ »Research busts myth that 'Pākehā' is a derogatory term«. University of Auckland. 5. februar 2013. Pridobljeno 19. maja 2024 – prek Scoop.
  26. ↑ »'Pakeha' not a dirty word – survey«. NZ Herald. 5. februar 2013. Pridobljeno 19. maja 2024.
  27. ↑ 'Pakeha' Identity Arhivirano 31 October 2007 na Wayback Machine., Whitiwhiti Korero |issue=5, March 2006. Human Rights Commission.
  28. ↑ Statistics New Zealand. (2009). Draft report of a review of the official ethnicity statistical standard: proposals to address issues relating to the 'New Zealander' response Arhivirano 4 July 2009 na Wayback Machine.. Wellington: Statistics New Zealand. ISBN 978-0-478-31583-7. Accessed 27 April 2009.
  29. ↑ Wedde, Ian; Burke, Gregory (1990). Now See Hear!: Art, Language, and Translation (v angleščini). Victoria University Press. str. 33. ISBN 9780864730961. Arhivirano iz spletišča dne 17. septembra 2017.
  30. ↑ Barton, Chris (18. junij 2005). »It's history, but not as we know it (interview with Judith Binney)«. New Zealand Herald. APN Holdings. Pridobljeno 15. julija 2010.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: opuščena arhivska storitev (povezava)
  31. ↑ Michael King (1985), Being Pakeha: An Encounter with New Zealand and the Maori Renaissance, Auckland: Hodder and Stoughton.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pākehā&oldid=6634962«