Ottorino Respighi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ottorino Respighi
Portret
Osnovni podatki
Rojstvo 9. julij 1879({{padleft:1879|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2]
Bologna[3]
Izvor Bologna, Italija
Smrt 18. april 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[3][2] (56 let)
Rim[3]
Slogi novoromantika
impresionizem
Poklic skladatelj, dirigent, muzikolog, glasbeni učitelj, univerzitetni profesor
Glasbila viola
Spletna stran ottorinorespighi.it

Ottorino Respighi, italijanski skladatelj in muzikolog, * 9. julij 1879, Bologna, † 18. april, 1936, Rim.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Respighi velja za najuspešnejšega italijanskega simfoničnega skladatelja na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Rojen je bil v družini glasbenikov, nato je glasbo študiral v rojstnem mestu, kjer je diplomiral iz violine. Nekaj let je živel v Petrogradu, kjer je bil solo violist v orkestru. Tam ga je v kompoziciji poučeval Nikolaj Rimski-Korsakov in skladatelj je kasneje sam priznal, da je ruski mojster bistveno vplival na njegovo skladateljsko pot. Kasneje je Respighi postal profesor kompozicije na akademiji svete Cecilije v Rimu in bil nekaj let celo direktor te častitljive ustanove. Po letu 1925 je opustil poučevanje in se docela posvetil komponiranju. Bil je odličen poznavalec gregorijanskega korala in stare glasbe, pa tudi skladateljskih prijemov novoromantične glasbe in francoskega impresionizma. Zapustil je veliko število simfoničnih, komornih in opernih del, med njimi vrsto transkripcij starih skladb in suit za mali orkester, najbolj znan pa je po simfoničnih pesnitvah, ki jih je večinoma navdihnilo večno mesto: Rimski vodnjaki (Fontane di Roma), Rimske pinije (Pigni di Roma), Rimski prazniki (Feste Romane), Cerkvena okna in Ptiči.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Record #118744593 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Респиги Отторино // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]