Pojdi na vsebino

Osvobodilna teologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ustanovitelj osvobodilne teologije dominikanec Gustavo Gutiérrez OP (1928-2024) leta 2007

Osvobodilna teologija ali teologija osvoboditve (špansko teología de la liberación; angleško liberation theology; nemško Befreiungstheologie; Theologie der Befreiung; madžarsko felszabadítási teológia; felszabadítás teológiája) – je krščansko gibanje, ki se je uveljavljalo z delovanjem znotraj revne družbe in s poudarjanjem osvobajanja revnih, obrobnih in zatiranih; obenem kritično presoja družbene, ideološke in politične neenakosti. Izraz izvira od latinskoameriških katoliških teologov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in se uporablja za opis podobnih pristopov tudi v drugih delih sveta. Večkrat se ukvarja z družbeno-gospodarskimi analizami in poudarjanjem družbene skrbi za tiste, ki so porinjeni na obrobje zaradi svojega družbenega razreda, rase, narodnostne ali verske pripadnosti, spola, nasilja ali varstva okolja.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

O osvobodilni teologiji so začeli razpravljati na latinskoameriškem območju zlasti v katolištvu šestdesetih let prejšnjega stoletja po drugem vatikanskem koncilu. Udejanjali so jo teologi kot so Frei Betto, Gustavo Gutiérrez, Leonardo Boff ter jezuita Juan Luis Segundo in Jon Sobrino, ki sta postala znana po reklu: "Prednostna možnost za revne".[1][2]

The option for the poor[3] Možnost za reveže

The option for the poor is simply the idea that, as reflected in canon law, "The Christian faithful are also obliged to promote social justice and, mindful of the precept of the Lord, to assist the poor." It indicates an obligation, on the part of those who would call themselves Christian, first and foremost to care for the poor and vulnerable.

Možnost za reveže je preprosto zamisel, da so, kot se odraža v cerkvenem pravu, »krščanski verniki dolžni tudi spodbujati družbeno pravičnost in, zavedajoč se Gospodove zapovedi, pomagati revnim«. To kaže na obveznost tistih, ki se imenujejo kristjani, da najprej in predvsem skrbijo za revne in ranljive.

Njene korenine segajo do predhodnikov, kot je Katoliška akcija Pija XI., kakor tudi do Drugega vatikanskega koncila, ki je pod vodstvom Janeza XXIII. in Pavla VI. navdihoval nove pristope k reševanju splošne revščine in neenakosti zlasti v Latinski Ameriki. Čeprav se njen teološki okvir osredotoča na razlago evangelija iz zornega kota zatiranih, je osvobodilna teologija črpala tudi iz širših socialističnih in proti-imperialističnih gibanj.[4][5]

Latinska Amerika je proizvedla tudi protestantske zagovornike osvobodilne teologije, kot so Rubem Alves,[6][7] José Bonino in René Padilla, ki so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pozivali k celostnemu poslanstvu s poudarkom na evangelizaciji in družbeni odgovornosti.

Teoretične osnove gibanja so močno črpale iz marksistične družbene opredelitve, zlasti iz kritike stanovske neenakosti in razrednega zatiranja. Čeprav osvobodilna teologija marksizma ni sprejela v celoti, je raba njegovih načel, kot sta razredni boj in kritika globalnega kapitalizma[8] sprožila burne razprave znotraj Cerkve. Papež Janez Pavel II. in Kongregacija za verski nauk, ki jo je vodil kardinal Joseph Ratzinger, sta gibanje kritizirala zaradi pretiranega mešanja v politiko in povezovanja s komunistično brezbožno ideologijo.[9][5]

Ključne izhodiščne točke

[uredi | uredi kodo]
  1. Postavitev v zgodovinski okvir - njen Sitz im Leben. Osvobodilna teologija se pojavlja v šestdesetih letih 20. stoletja kot odgovor na revščino in družbeno neenakost ter nepravičnost v Latinski Ameriki. Ustanovitelj tega gibanja, perujski dominikanec Gustavo Gutiérrez, je v svoji knjigi iz leta 1971 predstavil temeljne zamisli; tam meni, da mora vera služiti revnim in zatiranim ter da je treba preučiti medsebojne odnose med revščino in vero.
  2. Osvoboditev: Osvobodilna teologija se osredotoča na osvoboditev od gmotnega, družbenega in političnega zatiranja. Temelji na prepričanju, da Bog glede na evangeljsko sporočilo varuje in govori revnim v prid.
  3. Družbena ocena: Osvobodilni teologi preučujejo in ocenjujejo družbene razmere, da bi razumeli in razrešili neenakosti, ki jih povzročajo politične in gospodarske ustanove.
  4. Praktična teologija: Gutiérrez in drugi tovrstni teologi trdijo, da je teologija v primerjavi s prakso drugotnega pomena; to pomeni, da mora teologija izhajati iz konkretnih izkušenj revnih in zatiranih ter biti v njihovi službi.
  5. Kritike in sporne točke: Osvobodilna teologija je bila deležna kritik zlasti zaradi domnevne povezave z marksizmom. V 80. letih je bila obtožena, da se oddaljuje od tradicionalnega krščanskega nauka. Kljub temu pa so nekateri, vključno s papežem Frančiškom – čigar stališče pa se je spreminjalo; očitajo mu namreč sodelovanje z oblastjo, popoln molk in celo pregon sobratov, ki so delali ravno med najrevnejšimi v barakarskih naseljih za časa strahovlade vojaške hunte, ki je "izginila" okrog 30.000 največ mladih ljudi – priznavali tudi pozitivne vidike osvobodilne teologije in njen prispevek k družbeni pravičnosti. V podobnih okoliščinah je na primer čilski kardinal salezijanec Silva odločno povzdignil glas zoper kratenje človeških pravic in s tem mnoge rešil mučenja in izgube življenja.[10]
  6. Sklep: Osvobodilna teologija ostaja pomemben krščanski tok, ki se ukvarja z vprašanji pravičnosti in socialne odgovornosti v povezavi z vero. Njena osredotočenost na revne in zatirane ter kritična analiza družbenih ustanov sta ključni prvini, ki še naprej vplivata na teološke in družbene razprave v Latinski Ameriki in drugod po svetu.

Cerkvene smernice

[uredi | uredi kodo]

Vodstvo Katoliške Cerkve je v zvezi z osvobodilno teologijo večkrat podajalo smernice za njen razvoj in usmeritev, kakor tudi zaskrbljenost, da bi prišlo to gibanje preveč pod vpliv marksizma, ki ostaja zgolj pri zemeljski osvoboditvi delavcev in drugih revnih slojev iz krivičnih odnosov in razmer - tudi in predvsem z nasiljem; krščanska osvoboditev namreč sega dalje in gre pri njej ne le za izboljšanje ali odpravo krivičnih, tj. grešnih družbenih razmer, ampak predvsem za zveličanje in odrešenje od osebnega greha, kar pa je prinesel Jezus Kristus in nadaljuje po svoji Cerkvi. V zvezi s tem je objavila tozadevno listino "Libertatis nuntius" - ki je bolj znana pod angleškim naslovom "Instruction on certain aspects of the 'theology of liberation'" [11] - Kongregacija za verski nauk pod predsedovanjem kardinala Josepha Ratzingerja in z odobritvijo papeža Janeza Pavla Velikega leta 1984.[12]

Navodilo »Libertatis Nuntius« o nekaterih vidikih osvobodilne teologije je potrebovalo določene razlage in dopolnila; s tem namenom je ista Kongregacija objavila 1986 listino „Libertatis conscientia“, - bolj znano pod angleškim naslovom "Instruction on Christian freedom and liberation" in podnaslovom "The truth makes us free" [13]. V njej so poudarjene glavne prvine krščanskega nauka o svobodi in osvoboditvi in se na prvo neločljivo navezuje.[14]

Glede svobode in osvoboditve pa se je cerkveno učiteljstvo izrazilo že večkrat. O tem govori tudi:

  1. Drugi vatikanski koncil v pastoralni konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu „Gaudium et Spes“ (CS) in in v Izjavi o verski svobodi „Dignitatis Humanae“ (VS), kakor tudi papeži v svojih okrožnicah in drugih listinah:
  2. Papež Janez XXIII.: „Mater et Magistra“ (15. maj 1961) ter „Pacem in Terris“ (11. april 1963).
  3. Papež Pavel VI.: „Populorum Progressio“ (26. marec 1967); apostolsko pismo „Octogesima Adveniens“ (4. maj 1971); apostolska spodbuda „Evangelii Nuntiandi“ (8. december 1975).
  4. Papež Janez Pavel II. : „Redemptor Hominis“ (4. marec 1979) in „Laborem Exercens“ (14. september 1981); apostolska spodbuda „Reconciliatio et Paenitentia“ (2. december 1984). Papež Janez Pavel II. je to temo obravnaval v svojem otvoritvenem nagovoru na tretji splošni latinskoameriški škofovski konferenci v Puebli 1979 [15] K njej se je vrnil še ob številnih drugih priložnostih.
  5. Škofovske sinode: Temo so obravnavali tudi na škofovski sinodi leta 1971 in 1974.
  6. Z njo so se rade ukvarjale tudi Latinskoameriške škofovske konference. Pritegnila je pozornost med drugimi tudi francoske škofovske konference, ki je izdala sklepe pod naslovom: „Libération des hommes et salut en Jésus-Christ“ (1975). [16][17]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Chaves, João (2015). »Latin American Liberation Theology: The Creation, Development, Contemporary Situation of an On-Going Movement«. V Hunt, Stephen J. (ur.). Handbook of Global Contemporary Christianity: Themes and Developments in Culture, Politics, and Society. Brill. str. 113–128. doi:10.1163/9789004291027_007. ISBN 978-90-04-26538-7.
  2. ↑ Løland, Ole Jakob (julij 2021). Usarski, Frank (ur.). »The Solved Conflict: Pope Francis and Liberation Theology« (PDF). International Journal of Latin American Religions. 5 (2). Berlin: Springer Nature: 287–314. doi:10.1007/s41603-021-00137-3. eISSN 2509-9965. ISSN 2509-9957. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. septembra 2021. Pridobljeno 31. julija 2021.
  3. ↑ Dault, Kira (22. januar 2015). »What Is the Preferential Option for the Poor?«. U.S. Catholic. 80: 46. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. julija 2020.
  4. ↑ Büschges, Christian, Andrea Müller, and Noah Oehri, eds. Liberation Theology and the Others: Contextualizing Catholic Activism in 20th Century Latin America. Lanham: Lexington Books, 2021.
  5. 1 2 Chávez, Joaquín M. “Catholic Action, the Second Vatican Council, and the Emergence of the New Left in El Salvador (1950-1975).” The Americas 70, no. 3 (2014): 459–87. http://www.jstor.org/stable/43189194.
  6. ↑ Alves, Rubem A. (1988). Towards a Theology of Liberation. Princeton Theological Seminary. Arhivirano iz spletišča dne 14. junija 2022. Pridobljeno 4. maja 2021.
  7. ↑ »Rubem Alves – Liberation Theology Pioneer«. Critical Therapy Center. New York, NY. 21. julij 2014. Arhivirano iz spletišča dne 13. januarja 2015. Pridobljeno 21. maja 2020.
  8. ↑ Aleksandra Isakov (25. januar 2025). »Kritika globalnog kapitalizma. Predstava „Trilogija Liman" nije samo priča o braći Liman, već i o sistemu u kojem sve ono što je ekonomski isplativo postaje i moralno prihvatljivo« (v srbščini). Beograd: politika.rs. Pridobljeno 27. julija 2025.
  9. ↑ Rowland, Christopher, ed. The Cambridge Companion to Liberation Theology. 2nd ed. Cambridge: Cambridge University Press, 2007.
  10. ↑ Rogério Victorino (21. april 2025). »O passado controverso de Papa Francisco durante a ditadura militar argentina« (v španščini). Buenos Aires: Era Sideral. Pridobljeno 6. junija 2025.
  11. ↑ "Instruction on certain aspects of the 'theology of liberation'" = "Navodilo o nekaterih vidikih 'teologije osvoboditve'"
  12. ↑ Kardinal Joseph Ratzinger (6. avgust 1984). »Instruction on certain aspects of the theology of liberation Libertatis nuntius« (v angleščini). Vatikan: Kongregacija za verski nauk. Pridobljeno 18. avgusta 2025.
  13. ↑ "Instruction on Christian freedom and liberation"; "The truth makes us free" = "Nauk o krščanski svobodi in osvoboditvi"; "Resnica nas osvobaja"
  14. ↑ Kardinal Joseph Ratzinger (22. marec 1986). »Instruction on Christian Freedom and Liberation „Libertatis conscientia"« (v angleščini). Vatikan: Kongregacija za verski nauk. Pridobljeno 18. avgusta 2025.
  15. ↑ AAS 71 (1979), str. 187–205.
  16. ↑ „Libération des hommes et salut en Jésus-Christ“ = »Osvoboditev ljudi in odrešenje v Jezusu Kristusu«
  17. ↑ "Katoliška Cerkev. Conférence épiscopale française. Conseil permanent" (1975). »Les libérations des hommes et le salut en Jésus Christ: réflexions« (v francoščini). Pariz: Le Centurion. Pridobljeno 18. avgusta 2025.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
(angleško)
  • Lernoux, Penny, Cry of the people: United States involvement in the rise of fascism, torture, and murder and the persecution of the Catholic Church in Latin America. Garden City, N.Y.: Doubleday, 1980.
  • Alves, Rubem, Towards a Theology of Liberation (1968).
  • De La Torre, Miguel A., Handbook on U.S. Theologies of Liberation (Chalice Press, 2004).
  • Ratzinger, Joseph Cardinal, "Liberation Theology" (preliminary notes to 1984 Instruction)
  • Gutiérrez, Gustavo, A Theology of Liberation: History, Politics and Salvation, Orbis Books, 1988.
  • Kirylo, James D. Paulo Freire: The Man from Recife. New York: Peter Lang, 2011.
  • Nash, Ronald, ed. Liberation Theology. First ed. Milford, Mich.: Mott Media, 1984. ISBN 0-88062-121-4
  • Smith, Christian, The Emergence of Liberation Theology: Radical Religion and the Social Movement Theory, University of Chicago Press, 1991.
  • Marxism and Missions / Missions et Marxisme, special issue of the journal Social Sciences and Missions Arhivirano May 17, 2011, na Wayback Machine., Volume 22/2, 2009
  • Stefan Silber / José María Vigil (eds.): Liberation Theology in Europe / La Teología de la Liberación en Europa. Voices 40 (2017) 2, November–December, 304 pp., ISSN: 2222-0763 Arhivirano August 3, 2020, na Wayback Machine. (pdf)
  • Lernoux, Penny, In banks we trust, Publication: Garden City, N.Y.: Anchor Press/Doubleday, 1984
  • Lernoux, Penny, People of God: the struggle for world Catholicism, Publication: New York: Viking, 1989
  • Berryman, Phillip, Liberation Theology (1987).
  • Ratzinger, Joseph Cardinal, Liberation Theology (preliminary notes to 1984 Instruction)
  • Sigmund, P.E., Liberation Theology at the Crossroads (1990).
  • Hillar, Marian, Liberation Theology: Religious Response to Social Problems. A Survey, published in Humanism and Social Issues. Anthology of Essays. M. Hillar and H.R. Leuchtag, eds., American Humanist Association, Houston, 1993, pp. 35-52 .
  • Petrella, Ivan, The Future of Liberation Theology: An Argument and Manifesto Aldershot: Ashgate, 2004
  • Mahan, Brian and L. Dale Richesin, The Challenge of Liberation Theology: A First World Response, 1981, Orbis Books, Maryknoll, NY.
  • Mueller, Andreas, OFM, Arno Tausch and Paul Michael Zulehner (Eds.) Global capitalism, liberation theology, and the social sciences, Haupauge, New York: Nova Science Publishers
(špansko)
(madžarsko)
  • Gustavo Gutiérrez–Gerhard Ludwig Müller: A szegények oldalán. A felszabadítási teológia; ford. Török Csaba; Új Ember, Bp., 2016
  • A felszabadítás teológiái; szerk. Erős Máté et al.; Wesley János Lelkészképző Főiskola–Magyarországi Teológusnők Ökumenikus Egyesülete, Bp., 2018 (Széljegyzet könyvek)
(nemško)
Uvod in preglednost
Latinskoameriški pisatelji
  • Clodovis Boff, Jorge Pixley: Die Option für die Armen. Gotteserfahrung und Gerechtigkeit; Düsseldorf: Patmos, 1991; ISBN 3-491-77713-5.
  • Leonardo Boff: Die Neuentdeckung der Kirche. Basisgemeinden in Lateinamerika; Mainz: Grünewald, 1980; ISBN 3-7867-0802-9.
  • Leonardo Boff: Kirche, Charisma und Macht. Studien zu einer streitbaren Ekklesiologie; Düsseldorf: Patmos, 1985; ISBN 3-492-11078-9.
  • Leonardo Boff: Jesus Christus, der Befreier; Freiburg im Breisgau: Herder, 1986; ISBN 3-451-08782-0
  • Ernesto Cardenal (Hrsg.): Das Evangelium der Bauern von Solentiname; Wuppertal: Peter Hammer, 19913; ISBN 3-87294-163-1.
  • Enrique Dussel: Herrschaft und Befreiung. Ansatz, Stationen und Themen einer lateinamerikanischen Theologie der Befreiung; Freiburg/Üe.: Ed. Exodus, 1985; ISBN 3-905575-11-6.
  • Gustavo Gutiérrez: Die historische Macht der Armen; Mainz: Grünewald, 1984; ISBN 3-459-01567-5.
  • Gustavo Gutiérrez: An der Seite der Armen. Theologie der Befreiung; Augsburg: Sankt Ulrich, 2004; ISBN 3-936484-40-6.
  • Maricel Mena López: Unser Körper ist die Erlösung. Schwarze feministische Befreiungstheologie; in: ila 256 (2002); S. 17–18 (S. 3–34: Dossier zur Theologie der Befreiung).
  • Jon Sobrino: Christologie der Befreiung, Band 1; Mainz: Grünewald, 1998; ISBN 3-7867-2130-0.
  • Luis Zambrano: Entstehung und theologisches Verständnis der „Kirche des Volkes“ (Iglesia Popular) in Lateinamerika; Erfahrung und Theologie, 6; Frankfurt/Main, Bern: Lang, 1982; ISBN 3-8204-7268-1. Zugleich Dissertation an der Universität Tübingen, 1982.
  • Luis Zambrano: The Church of the Southern Andes in Peru: Its Commitment in Favor of the Poor; in: Andreas Müller, Arno Tausch, Paul Zulehner, Henry Wickens: Global Capitalism, Liberation Theology and the Social Sciences; New York: Nova Biomedical, 2000; ISBN 1-56072-679-2.
Nemški pisatelji
  • Ulrich Duchrow, Franz Josef Hinkelammert: Leben ist mehr als Kapital. Alternativen zur globalen Diktatur des Eigentums. Oberursel: Publik-Forum, 2002; ISBN 3-88095-117-9.
  • Josef Estermann: Neuer Wein in alte Schläuche? Transformationen der lateinamerikanischen Befreiungstheologie. in: Norbert Kößmeier, Richard Brosse (Hrsg.): Gesichter einer fremden Theologie. Sprechen von Gott jenseits von Europa. In: Theologie der Dritten Welt 34, Herder, Freiburg 2006; ISBN 3-451-28956-3.
  • Kuno Füssel, Franz Segbers (Hrsg.): „… so lernen die Völker des Erdkreises Gerechtigkeit.“ Ein Arbeitsbuch zu Bibel und Ökonomie; Salzburg: Pustet, 1995; ISBN 3-7025-0324-2; Luzern: Ed. Exodus; ISBN 3-905575-97-3.
  • Hans-Peter Gensichen: Armut wird uns retten. Geteilter Wohlstand in einer Gesellschaft des Weniger. Oberursel: Publik-Forum Edition, 2009; ISBN 978-3-88095-192-1.
  • Erhard S. Gerstenberger: Bibel und Befreiung. Von den Wurzeln und der Wirkung lateinamerikanischer Befreiungstheologie; in: Brunhild von Local, Klaus Schäfer (Hrsg.): Der Text im Kontext: Die Bibel mit anderen Augen lesen; Weltmission heute 31; Hamburg 1998; S. 67–86.
  • Guido Heinen: „Mit Christus und der Revolution“. Zu Geschichte und Wirken der „iglesia popular“ im sandinistischen Nicaragua; Münchener kirchenhistorische Studien, 7; Stuttgart: Kohlhammer, 1997; ISBN 3-17-013778-6.
  • Franz Josef Hinkelammert: Die ideologischen Waffen des Todes. Zur Metaphysik des Kapitalismus; Freiburg/Üechtland: Exodus, 19862; ISBN 3-905575-05-1; Münster: Ed. Liberación, 1985; ISBN 3-923792-10-7.
  • Franz Josef Hinkelammert: Kritik der utopischen Vernunft. Eine Auseinandersetzung mit den Hauptströmungen der modernen Gesellschaftstheorie; Mainz: Grünewald, 1994; ISBN 3-7867-1783-4; Luzern: Ed. Exodus, 1994; ISBN 3-905575-92-2.
  • Franz Josef Hinkelammert: Kultur der Hoffnung. Für eine Gesellschaft ohne Ausgrenzung und Naturzerstörung; Mainz: Grünewald, 1999; ISBN 3-7867-2166-1; Luzern: Ed. Exodus, 1999; ISBN 3-905577-34-8.
  • Elmar Klinger: Armut – Eine Herausforderung Gottes. Der Glaube des Konzils und die Befreiung des Menschen; Zürich: Benziger, 1990; ISBN 3-545-24077-0.
  • Elmar Klinger, Rolf Zerfaß (Hrsg.): Die Basisgemeinden. Ein Schritt auf dem Weg zur Kirche des Konzils; Würzburg: Echter, 1984.
  • Willi Knecht: Die Kirche von Cajamarca. Die Herausforderung einer Option für die Armen; Münster: Lit-Verlag, 2005.
  • Michael Löwy (Hrsg.): Theologie der Befreiung und Sozialismus; Frankfurt/Main: Internationale Sozialistische Publikationen, 1987; ISBN 3-88332-130-3.
  • Johann Baptist Metz (Hrsg.): Die Theologie der Befreiung: Hoffnung oder Gefahr für die Kirche? (= Schriften der Katholoischen Akademie Bayern. Band 122). Patmos Verlag, Düsseldorf 1986.
  • Missionszentrale der Franziskaner (Hrsg.): Wenn Leben, Glauben und Denken eins sind: Befreiungstheologie aktuell; Berichte, Dokumente, Kommentare 89; Bonn: MZF, 2002.
  • Sabine Plonz: Der Kampf um die Hoffnung. Aktuelle Trends in der lateinamerikanischen Theologie; in: ila 296 (2006), S. 24–26.
  • Sabine Plonz: Die herrenlosen Gewalten; Mainz: Grünewald, 1999; ISBN 3-7867-1880-6.
  • Annegreth Schilling: Revolution, Kampf und Befreiung. Der Boom des lateinamerikanischen Protestantismus in der internationalen Ökumene in den 1960er und 1970er Jahren. Vandenhoeck & Ruprecht: Göttingen 2016, ISBN 978-3-525-55778-5.
  • Bruno Schlegelberger mit Josef Sayer und K. Weber: Von Medellín nach Puebla. Gespräche mit lateinamerikanischen Theologen, Patmos, Düsseldorf 1980. ISBN 3-491-77338-5.
  • Josef Senft: Die lateinamerikanische Theologie der Befreiung, die Option für die Armen und die römisch-katholische Kirche; München 2013, 13 Seiten, ISBN 978-3-656-40417-0 (E-Book).
  • Stefan Silber: Theologie der Befreiung im Religionsdialog. Eine neue Entwicklung in Lateinamerika; in: Stimmen der Zeit 130 (2005), S. 484–488.
  • Stefan Silber: Vielschichtig und lebendig. Neuere Entwicklungen in der Theologie der Befreiung; in: Herder-Korrespondenz 60 (2006), S. 523–528 und in: www.con-spiration.de.
  • Stefan Silber: Totgesagt und doch lebendig: Aktualität der Theologie der Befreiung in Lateinamerika, in: ET-Studies 5 (2014) 1, 139–149.
  • Freddy Dutz, Bärbel Fünfsinn, Sabine Plonz (Hrsg.): Wir tragen die Farbe der Erde. Neue theologische Beiträge aus Lateinamerika; Blaue Reihe 10; Hamburg: Evangelisches Missionswerk, 2004.
  • Norbert Greinacher (Hrsg.): Konflikt um die Theologie der Befreiung – Diskussion und Dokumentation; Einsiedeln 1985.
  • Norbert Ahrens: Gott ist Brasilianer, doch der Papst ist Pole – Hintergründe der Theologie der Befreiung; Göttingen 1986.
  • Achim Pfeiffer: Der Konflikt um die Theologie der Befreiung; in: Religion und Politik in den Schriften Papst Benedikt XVI.; Marburg 2007; ISBN 978-3-8288-9227-9.
  • Roland Spliesgart: Befreiungstheologie im Wandel: Wird der Kollektivismus durch den Multikulturalismus abgelöst? Herausforderungen für die 90er Jahre, in: Jahrbuch für kontextuelle Theologien Nr. 3, hrsg. Vom Missionswissenschaftlichen Institut Missio e. V., Frankfurt 1995, S. 95–113.
  • Gerhard Oberkofler: Friedensbewegung und Befreiungstheologie. Marxistische Fragmente zum Gedenken an den Friedenskämpfer Daniel Berrigan SJ (1921–2016). Berlin 2016; ISBN 978-3-86464-139-8.
Drugi avtorji
Kritika osvobodilne teologije z vidika krščanskega družbenega nauka
  • Franz Hengsbach, Alfonso López Trujillo (Hrsg.): Kirche und Befreiung; Aschaffenburg: Pattloch, 1975.
  • Franz Hengsbach, Alfonso López Trujillo (Hrsg.): Angriff und Abwehr, Berichte, Kommentare, Dokumente zum Streit um ADVENIAT und die „Theologie der Befreiung“; Aschaffenburg: Pattloch, 1978.
  • Joseph Höffner: Soziallehre der Kirche oder Theologie der Befreiung; in: ders.: In der Kraft des Glaubens, Band 2: Kirche – Gesellschaft; Freiburg/Breisgau u. a.: Herder, 1986; ISBN 3-451-20878-4; S. 453–479.
  • Manfred Hermanns: Katholische Soziallehre und/oder Theologie der Befreiung? Menschenbild und Wirtschaftsethik; in: Karl Hugo Breuer (Hrsg.): Jahrbuch für Jugendsozialarbeit, Band 12; Köln: Die Heimstatt, 1991; ISSN 0721-6084; S. 193–217.
  • Manfred Hermanns: Sozialethik im Wandel der Zeit. Geschichte des Lehrstuhls für Christliche Gesellschaftslehre in Münster 1893–1997; Paderborn: Schöningh, 2006; ISBN 978-3-506-72989-7; insbesondere S. 347–359.
Novo-liberalna kritika osvobodilne teologije
  • Michael Novak: Will it liberate? Questions about liberation theology; New York: Paulist Press, 1986.
  • Michael Novak: Liberation theology and the liberal society; Washington, D.C.: American Enterprise Institute for Public Policy Research, 1987.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
(slovensko)
(špansko)
(angleško)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osvobodilna_teologija&oldid=6498708«