Ostia Antica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Ostia (Rome)

Ostia Antica
Ostia Marketplace.jpg
Trg Ostia Antica
Ostia Antica is located in Italija
Ostia Antica
Geografska lokacija: Italy
LokacijaOstia (Rim), Provinca Roma, Lacij, Italija
Koordinati41°45′21″N 12°17′30″E / 41.75583°N 12.29167°E / 41.75583; 12.29167Koordinati: 41°45′21″N 12°17′30″E / 41.75583°N 12.29167°E / 41.75583; 12.29167
TipNaselje
Zgodovina
KultureStarodavni Rim
Druge informacije
Spletna stranwww.ostiaantica.beniculturali.it

Ostia Antica je veliko arheološko najdišče blizu sodobnega predmestja Ostie in je bila pristaniško mesto v antičnem Rimu oddaljeno približno 30 kilometrov na severovzhodu. [1] "Ostia" (mn. "ostium") je izpeljava iz latinske besede "os" za "usta". Ob izlivu reke Tibere je bila Ostia rimsko pristanišče, vendar zaradi zamuljevanja mesto zdaj leži 3 km od morja. Nahajališče ima odlično ohranjene stare stavbe, čudovite freske in impresivne mozaike.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Stari vhod v mesto

Poreklo[uredi | uredi kodo]

Ostia je bila morda prva colonija Rima. Po legendi je Ank Marcij, legendarni četrti kralj Rima, najprej uničil starodavno mesto Ficana, ki je ležalo le 11 kilometrov od Rima in je imelo majhno pristanišče na Tiberi in nato nadaljeval z vzpostavitvijo nove kolonije 6 milj na zahod in bližje morski obali. Iz napisa je videti vzpostavitev starega castrum Ostia v 7. stoletju pred našim štetjem. [2] Najstarejši arheološki ostanki doslej odkriti segajo v 4. st. pred našim štetjem. Najstarejši objekti trenutno vidni so iz 3. st. pred našim štetjem, predvsem Castrum (vojaški tabor); malenkost kasnejši je Capitolium (tempelj Jupitra, Junone in Minerve).Zidovi opus quadratum prvotnega castruma v Ostii vsebujejo pomembne dokaze gradbene tehnike, ki so jo uporabljali v rimski urbanizaciji v obdobju Srednje republike.

Ropanje piratov[uredi | uredi kodo]

Leta 68 pred našim štetjem so mesto napadli pirati. [3] Pristanišče so zažgali, vojna flota je bila uničena, dva ugledna senatorja sta bila ugrabljena. Ta napad je povzročil takšno paniko v Rimu, da je Pompej Veliki (Pompeius Magnus) poskrbel za vzpon tribuna Aulus Gabinius v rimski forum in predlagal zakon Lex Gabinia, da bi Pompej zbral vojsko in uničil pirate. V letu dni so bili pirati poraženi.

Mesto je bilo nato ponovno zgrajeno in opremljeno z obrambnimi zidovi, ki jih je zgradil državnik in govornik Mark Tulij Cicero (Marcus Tullius Cicero). [4]

Imperialna Ostia[uredi | uredi kodo]

Karta Ostie Antica.
insulae Ostia Antica.
Javno stranišče (lavatrinae).

Mesto se je v prvem stoletju našega štetja pod vplivom Tiberija še naprej razvijalo. Odredil je gradnjo prvega mestnega Foruma. Mesto je kmalu dobilo novo pristanišče na severnem ustju Tibere. Novo pristanišče, ki se je presenetljivo imenovalo Portus, iz latinske besede za "pristanišče", je bilo izkopano iz zemlje po ukazu cesarja Klavdija. To pristanišče je postalo zamuljeno in so ga morali kasneje dopolniti s pristaniščem, ki ga je Trajan zgradil do leta 113; imelo je šesterokotno obliko, da bi zmanjšali erozijske sile valov. Ostia je imela vso infrastrukturo mesta v tedanjem času; predvsem je bil znan svetilnik. Imela je sinagogo, najstarejšo ugotovljeno sinagogo v Evropi. Ko je bila izkopana v 1960-1961, je povzročila precejšnje razburjenje. [5] Do leta 1954 so odkrili osemnajst mitrejev. Mitraizem je bil najbolj razširjen med delovno aktivnim prebivalstvom. Arheologi so odkrili tudi javna stranišča (latrinas), organiziranih za skupno uporabo kot vrsta sedežev, ki so omogočali tudi funkcijo druženja. Poleg tega je imela Ostia veliko gledališče, številne javna kopališča, številna prenočišča in gostilne in gasilsko službo Trajan je zahteval razširitev pomorskih območjih in odredil gradnjo drugega pristanišča, spet obrnjenega proti severu. Na relativno kratki razdalji je bilo tudi pristanišče Civitavecchia (Centum Cellae), tako da je imel Rim veliko število pristanišč. Najbolj pomembno je ostalo Portus.

Pozno Romanska in sub Romanska Ostia[uredi | uredi kodo]

Santa Aurea church.

Ostia je imela v 2. stoletju že 50.000 prebivalcev, največ, približno 100.000 prebivalcev pa je imela v 2. in 3. stoletju našega štetja. [6][7][8] Ostia je postala sedež škofa že v 3. stoletju. Bazilika (titulus) Santa Aurea se nahaja na grobišču sv. Monice, matere Avguština; Umrla je v gostilni v mestu. V tem času je bila pomorska dejavnosti osredotočena na Portus. V poznem rimskem obdobju okoli časa Konstantina I. se je počasi začelo nazadovanje, mesto je prenehalo biti dejavno pristanišče in namesto tega postalo priljubljeno zatočišče za bogato aristokracijo iz Rima.

Poet Rutilius Claudius Namatianus je poročal tudi o pomanjkanju vzdrževanja mesta v letu 414.

S koncem rimskega cesarstva je Ostia počasi razpadla in na koncu bila opuščena v 9. stoletju zaradi ponavljajočih se vdorov in pustošenj arabskih piratov, vključno z bitko za Ostio, pomorsko bitko leta 849 med kristjani in Saraceni.

Zaton in izkopavanja[uredi | uredi kodo]

V Ostii je bila pozno cesarska kovnica; kovanec Maxentius izvira od tu.

Lokalno plenjenje je bilo opravljeno od baročnih arhitektov, ki so uporabljali ostanke kot neke vrste skladišče marmorja za palače ko so gradili v Rimu. Kmalu pa so prišli tuji raziskovalci v iskanju starodavnih kipov in predmetov. Svoje raziskave je začel organizirati tudi Papež Pij VII.; pod Mussolinijem, med letoma 1938-1942, so se izvajala obsežna izkopavanja, v katerih so našli več ostankov, zlasti iz republikanskega obdobja. Prva obsežna uradna serija Scavi di Ostia se je pojavila leta 1954; Italo Gismondi je izdelal topografijo mesta, po premoru se raziskave nadaljujejo še danes. Nedotaknjene površine, ki mejijo na prvotna izkopavanja, še vedno čakajo natančnejše raziskave. V letih 1966-1970 in 1974-1975 so skrbno izkopali mozaik v apodyterium imenovan "plavalec pri kopanju", deloma kot podlago za usposabljanje mladih arheologov, deloma pa so vzpostavili laboratorij za razumevanje najdb kot učni pripomoček. Ocenjeno je bilo, da so odkrili dve tretjini starodavnega mesta. Leta 2014 so z geofizikalnimi raziskavami z uporabo magnetometrije, med drugimi tehnikami, razkrili obstoj vezne steno na severni strani Tibere, ki obdaja neizkopano območje mesta, ki vsebuje tri velike skladišča. [9][10]

Slike[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. {{citation |contribution=Ostia-Introduction |url= |author=OSTIA Harbour City of Ancient Rome |year=2008 |accessdate=2008-10-24
  2. "Ancus Marcius, the fourth of the kings from Romulus after the founding of the city [Rome] founded this first colony" (Anco Marcio regi quarto a Romulo qui ab urbe condita primum coloniam --- deduxit).
  3. Robert Harris, "Pirates of the Mediterranean" New York Times, 30 September 2006
  4. [1], Ostia Antica, A guide to Excavations, Pellegrino, 2000
  5. L. Michael White, "Synagogue and Society in Imperial Ostia: Archaeological and Epigraphic Evidence" The Harvard Theological Review 90.1 (January 1997), pp 23-58; Anders Runesson, "The Oldest Original Synagogue Building in the Diaspora: A Response to L. Michael White" HTR 92.4 (October 1999), pp 409-433; L. Michael White "Reading the Ostia Synagogue: A Reply to A. Runesson", HTR 92.4 (October 1999), pp 435-464.
  6. http://www.travelthruhistory.com/html/historic60.html
  7. http://books.google.dk/books?id=v3Pf4qand_8C&pg=PA436&dq=ostia+antica+100,000+people&hl=da&sa=X&ei=-PBKU4ORA8nMsgaK3oCIDA&ved=0CFEQ6AEwAw#v=onepage&q=ostia%20antica%20100%2C000%20people&f=false
  8. http://books.google.dk/books?id=YbtxTd95IjwC&pg=PA467&dq=ostia+antica+100,000+people&hl=da&sa=X&ei=q_BKU9D-FcnXtQaHq4GoDA&ved=0CEEQ6AEwAQ#v=onepage&q=ostia%20antica%20100%2C000%20people&f=false
  9. Thomas, Emily (17–19 April 2014). "Archaeologists Unearth New Areas Of Ancient Roman City". huffingtonpost.com. Pridobljeno dne 4 May 2014. 
  10. Earl, Graeme. "New city wall discovered at Ostia". University of Southampton. Pridobljeno dne 4 May 2014. 
  • Hermansen, Gustav 1982. Ostia: Aspects of Roman City Life (Edmonton: University of Alberta Press)
  • Meiggs, R. (1960) 1973. Roman Ostia 2nd ed. (Oxford University Press) The standard overview.
  • Packer, James E. 1971 The Insulae of Imperial Ostia" M.Am.Acad. Rome 31
  • Pavolini, C. 'Ostia: Guida Archeologica Laterza (Rome:Laterza) (Italian)
  • Lorenzatti Sandro, Ostia. Storia Ambiente Itinerari Roma 2007 (Rome:Genius Loci)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]