Pojdi na vsebino

Osnutek:Zgodovina Švice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Predzgodovina in antična doba

Keltska plemena: Prvi znani prebivalci ozemlja današnje Švice so bila keltska plemena, kot so Helveti.

Rimsko cesarstvo (1. stoletje pr. n. št. – 4. stoletje n. št.): Leta 58 pr. n. št. so Rimljani pod Julijem Cezarjem premagali Helvete in vključili območje v Rim. Rimljani so ustanovili pomembna mesta, kot sta Aventicum (današnji Avenches) in Augusta Raurica.

Po propadu Rimskega cesarstva so območje osvojili germanska plemena, predvsem Alemani in Franki.

2. Srednji vek

Frankovsko cesarstvo: Od 8. stoletja naprej je Švica del Karolinške dinastije in Frankovskega cesarstva.

Svetorimsko cesarstvo (od 10. stoletja): Švica postane del Svetorimskega cesarstva. Plemiške družine, kot so Habsburžani, so imele velik vpliv na regijo.

Ustanovitev "Stare Švicarske konfederacije" (1291): Leta 1291 so trije kantoni Uri, Schwyz in Unterwalden sklenili večno zavezo za medsebojno pomoč proti zunanjim grožnjam. To velja za simbolni začetek Švicarske konfederacije.

3. Širjenje konfederacije (14. – 16. stoletje)

Švicarji so se v 14. in 15. stoletju postopoma osvobajali oblasti Habsburžanov. Zmagali so v pomembnih bitkah, kot sta bitka pri Morgartnu (1315) in bitka pri Sempachu (1386).

Konfederacija raste: Do 1513 se je konfederaciji pridružilo že 13 kantonov.

4. Reformacija in notranji konflikti (16. – 17. stoletje)

Reformacija: V 16. stoletju je Švica postala središče verskih sprememb. Huldrych Zwingli je vodil reformacijo v Zürichu, pozneje je deloval tudi Jean Calvin v Ženevi. Švica se je versko razdelila na protestantske in katoliške kantone.

Verske vojne: Verska nesoglasja so pripeljala do notranjih konfliktov, kot so kapeleške vojne (1529–1531).

5. Švicarska nevtralnost (17. – 18. stoletje)

Westfalski mir (1648): Švica je uradno priznana kot neodvisna od Svetorimskega cesarstva.

Razvoj nevtralnosti: Švica je skozi 17. in 18. stoletje začela krepiti politiko nevtralnosti, kar ji je pomagalo, da se je izognila velikim evropskim vojnam.

6. Napoleonova doba in Helvetska republika (1798–1815)

Leta 1798 so francoske revolucionarne sile vdrle v Švico in ustanovile Helvetsko republiko, centralizirano državo pod francoskim vplivom.

Restavracija (1815): Po padcu Napoleona je bil na Dunajskem kongresu leta 1815 obnovljen švicarski konfederalni sistem in potrjena švicarska nevtralnost.

7. Moderna Švica (od 19. stoletja dalje)

Sprejem zvezne ustave (1848): Po kratki sonderbundski vojni med katoliškimi in protestantskimi kantoni je bila sprejeta nova ustava, ki je Švico preoblikovala v zvezno državo s centralno vlado, a z avtonomijo kantonov.

Industrijska revolucija: V 19. stoletju se Švica industrijsko razvije, še posebej v urarski industriji, bančništvu in kemiji.

8. Švica v 20. stoletju

Prva in druga svetovna vojna: Švica je ostala nevtralna v obeh vojnah, čeprav je bila obkrožena z vojskujočimi se državami.

Ženevske konvencije (1949): Švica je postala središče humanitarnega prava z Mednarodnim odborom Rdečega križa (ICRC) in Ženevskimi konvencijami.

Hladna vojna: Švica je vzdrževala strogo nevtralnost, ni se pridružila Združenim narodom (do leta 2002) ali Natu.

9. Švica danes

Švica je postala simbol politične stabilnosti, blaginje in nevtralnosti. Znana je po svojem neposrednem demokratičnem sistemu, visokem življenjskem standardu in močni ekonomiji.

Ni članica Evropske unije, vendar sodeluje v evropskih gospodarskih in političnih integracijah skozi bilateralne pogodbe.

Švica je danes država s 26 kantoni, štirimi uradnimi jeziki (nemščina, francoščina, italijanščina in retoromanščina) ter izjemno bogato kulturno in zgodovinsko dediščino.