Osnutek:Vojna za vedro
| Osnutek čaka na pregled. Prosimo, bodite potrpežljivi.
To lahko traja do enega tedna ali dlje, saj se osnutki ne pregledujejo v nobenem posebnem vrstnem redu. V sistemu je trenutno 24 čakajočih predložitev, ki jih je treba pregledati.
Kje dobiti pomoč
Kako izboljšati osnutek
Lahko tudi prebrskate po izbranih člankih, da najdete zglede najboljšega pisanja o temah, podobnih vašemu predlaganemu članku. Viri za urejevalce
Orodja za pregledovalce
|
Vojna za vedro
[uredi | uredi kodo]| Vojna za vedro | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| |||||||
| Udeleženci | |||||||
|
|
| ||||||
| Moč | |||||||
| 7000 (pri Zappolinu) | 32000 (pri Zappolinu) | ||||||
| Žrtve in izgube | |||||||
| 500 umrlih in ranjenih | 2500 umrlih in ranjenih | ||||||
Vojna za (hrastovo) vedro (italijansko: Guerra della secchia rapita) je bil oborožen konflikt, ki se je odvijal leta 1325 med mestnima državama Bologno in Modeno v italijanski pokrajini Emiljia-Romanja. Bila je del več kot 300 let trajajočega boja med Gvelfi in Gibelini. Zmagovalka je bila Modena, ki je dobila bitko pri Zappolinu, ki je bila tudi edina bitka te vojne.
Obstaja pogosta zmota, da se je vojna začela, ker so Modenčani ukradli leseno vedro iz bolonjskega vodnjaka. Povod za vojno je bil namreč zavzetje bolonjskega gradu Monteveglio s strani Modenčanov. Vedro pa naj bi ti vzeli po koncu bitke kot vojni plen.
Ozadje vojne
[uredi | uredi kodo]
V poznem srednjem veku je bila današnja severna Italija kot posledica investiturnega boja razdeljena na dve frakciji, ki sta podpirali rivalske politične zahteve Papeža (gvelfi) in svetega rimskega cesarja (gibelini). Modena je bila na strani gibelinov, Bologna pa na strani gvelfov. Te politične težnje so poslabšale že obstoječe mejne spore med mestnima državama.
Leta 1176 je Lombardska liga, ki je podpirala papeža Aleksandra III v bitki pri Legnanu premagala cesarja Friderika Barbarosso. To je bil povod za dolgo obdobje konflikta med gvelfi in gibelini, ki so se začeli bojevati med sabo.
Leta 1249 so zmagoslavni Bolonjčani po bitki pri Fossalti, čez modensko obzidje katapultirali živega osla, z namenom, da bi jih ponižali in, da bi med prebivalstvom ustvarili nemir in upor proti oblasti.
Med letoma 1293 in 1308 je Modeni vladal Markiz Ferrare, Azzo VIII. d'Este, ki se je spopadel z Bologno, da bi si izboljšal podporo med modenskimi plemiči. Njegov izvoljeni naslednik, Rinaldo "Passerino" Bonacolsi iz Mantove je bil zastopnik cesarja Ludvika IV. Wittelsbaškega. Ta je s Parmo in Reggiem, ki sta tudi bila pod njegovo oblastjo, nadaljeval s predhodnikovo vojno politiko. Zaradi tega je papež Janez XXII. Bonacolsija označil kot upornika proti Cerkvi in podelil odpuščanje komur koli, ki bi škodoval njegovemu imetju ali njemu samemu.[1]
V mesecih pred bitko so se mejni spopadi krepili. Julija so Bolonjčani vdrli na modensko ozemlje in uničevali ter požigali polja. Septembra se je Modenčanom priključila tudi Mantova in do konca meseca so jim upravniki nezadovoljni z bolonjsko nadvlado prostovoljno predali utrdbo Monteveglio. To je pomenilo, da je bližnja utrdba Zappolino ostala zadnje obrambno središče pred samim mestnim obzidjem mesta Bologna.
Bitka pri Zappolinu
[uredi | uredi kodo]
Bitka je potekala 15. 11. 1325 ob sončnem zahodu. Modenčani so bili številčno v močno podrejenem položaju, saj jih je bilo okoli 7000, Bolonjčanov pa kar 32000, bili pa so bolj izkušeni. Bonacolsi je ukazal takojšen frontalen napad na slabo pripravljene Bolonjčane. Ti so se dobro upirali, zato so Modenčani naokoli poslali konjenico, da udari v bok bolonjske obrambe. Presenečeni branitelji so se razpustili in začeli umikatil. Napadalci so tako lahko dosegli bolonjska mesta vrata, vendar mesta niso oblegali. Poražence so le nekaj dni zasmehovali tako, da so pred obzidjem prirejali konjske dirke. Preden so se vrnili v Modeno pa so kot trofejo vzeli leseno vedro iz bližnjega vodnjaka in ga ponosno razkazali v mestni stolnici.
Posledice vojne
[uredi | uredi kodo]Januarja 1326 sta mestni državi podpisali mirovno pogodbo, s katero sta se dogovorili, da bo Modena v zameno za denar vrnila osvojena ozemlja Bologni. To je pomenilo, da je več kot 2000 vojakov umrlo zaman. Ta bitka je že skoraj utonila v pozabo, ko je leta 1622 Alessandro Tassoni objavil svojo epsko pesem La secchia rapita, na osnovi katere je 150 let kasneje na Dunaju Antonio Salieri napisal istoimensko opero.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Namias, Angelo (1893). Storia di Modena e dei paesi circostanti. str. 220.
Viri
[uredi | uredi kodo]La Battaglia di Zappolino e la Secchia Rapita (dostopano 16. 11. 2025)
Schorer, C. idr. (2020). JCC: War Of The Bucket, Italy 1325: Modena. Boston University.
