Osnutek:Prekurzor
Videz
Predložitev je bila odklonjena. Ta predložitev ni zadostno podprta z zanesljivimi viri. Zanesljivi viri so potrebni, da se informacije lahko preverijo. Če potrebujete pomoč pri navajanju virov, glejte Pomoč:Sklicevanje za začetnike in Wikipedija:Navajanje virov.
Kje dobiti pomoč
Kako izboljšati osnutek
Lahko tudi prebrskate po izbranih člankih, da najdete zglede najboljšega pisanja o temah, podobnih vašemu predlaganemu članku. Viri za urejevalce
|
Prekurzorji so snovi, ki delujejo kot začetni materiali v kemičnih reakcijah, s katerimi se sintetizirajo kompleksnejše spojine. Njihova uporaba je široka in ključna v različnih znanstvenih in industrijskih procesih, kot so kemija, farmacija, biokemija, materiali in energetika. Lahko se uporabljajo v različnih fazah sinteznih poti, zato jih delimo na:
- Primarni prekurzorji: začetne snovi, iz katerih nastajajo vmesne spojine.
- Sekundarni prekurzorji: vmesne snovi, iz katerih nastajajo končne spojine
Delimo jih tudi glede na njihovo zgradbo:
- Organski prekurzorji: Temeljijo na organskih spojinah z ogljikovim skeletom.
- Metanol (CH₃OH): uporablja se za sintezo formaldehida (CH₂O).
- Etilen (C₂H₄): služi kot prekurzor za polietilen, etilenglikol in številne druge spojine.
- Benzen (C₆H₆): prekurzor za aromatske spojine, kot so toluen, fenol in anilin.
2. Anorganski prekurzorji: Snovi brez ogljikovega skeleta, uporabljene za sintezo anorganskih materialov ali spojin.
- Amoniak (NH₃): prekurzor za dušikova gnojila, kot je sečnina (CO(NH₂)₂).
- Silicijev dioksid (SiO₂): prekurzor za silikate in steklo.
3. Biokemijski prekurzorji: Naravne molekule, ki sodelujejo v biosintezi.
- Aminokisline: prekurzorji za proteine (npr. triptofan → serotonin)
- Acetil-CoA: prekurzor za sintezo lipidov in steroidov.