Osnutek:Albina Zalar Ramovš
 | Ta stran je za krajši čas rezervirana, saj jo namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. Zadnje urejanje strani je bilo pred 2 mesecema [ osveži ]. |
| Albina Zalar Ramovš | |
|---|---|
| Otroci | Primož Ramovš |
| Sorodniki | Viktor Zalar (brat) Marija Zalar (sestra) |
Albina Zalar Ramovš, znana tudi kot Alba Zalar Ramovš, slovenska profesorica in pesnica, * 28. avgust 1886, Ljubljana, † 28. december 1954 Ljubljana.
Otroštvo
[uredi | uredi kodo]Rojena je bila 28. marca 1885 v Ljubljani v slovenski družini. Njena mati je bila zasebnica in stanodajalka Marija Čadež (1854–1924), njen oče pa sprevodnik Mihael Zalar.[1][2][3][4] Njena mati je bila altistinja v cerkvenem zboru cerkve svetega Petra v Ljubljani, in je dala vse svoje otroke glasbeno izobraziti.[4][5] Ena od Albininih sester je bila učiteljica in skladateljica Marija Zalar (1885–), en od njenih bratov pa novinar in prevajalec Viktor Zalar (1882–1940).[3] V otroštvu je igrala violino in klavir.[6]
Delo
[uredi | uredi kodo]Leta 1910 se je zaposlila kot nadomestna učiteljica nemščine in slovenščine na Mestnim dekliškem liceju v Ljubljani.[7] Leta 1914 je napredovala v pravo licejsko učiteljico slovenščine in nemščine na istem liceju. Opravljala je tudi službo varuhinje šolske knjižnice ter oskrbovala učila za jezikovni pouk.[8]
Med njenimi učenkami so bile kasnejše pisateljica Vera Kressler Albreht, pianistka Karmela Kosovel, ki je kasneje poučevala njenega sina klavir,...
Med učenkami je bila, ker po njihovih besedah z ljudstvom postopa izvanredno primerno, zelo priljubljena in znana pod vzdevkom Golobček. Učenke, med katerimi je bila tudi Vera Kressler Albreht, so o njej napisale veliko pesmi, ki so jih objavljale v Gospodični Cizari, skrivnem rokopisnem listu, ki ga je izdajal prva generacija učenke Mestnega dekliškega liceja v Ljubljani med letom 1911 in 1913. V pesmih so jo omenjale z imenom in s priimkom, ne le z vzdevkom kot druge učitelje. Nepodpisana avtorica se je lotila celó najzahtevnejše pesniške oblike – Sonetnega venca. Začetnih šest sonetov nakazuje morebitni akrostih: ZALARJE[vi Binci]. Licejke so opazile, da marsikateri učitelji do nje gojiojo ljubezenske simpatije, zato so nekatere ljubezenske pesmi napisale v moški, učiteljski osebi.[9]
Na Dunaju je spoznala jezikoslovca Frana Ramovša (1890–1954) iz Ljubljane in se z njem 12. julija 1917 v Ljubljani poročila.[10][11] Za priči na njuni poroki sta bila jezikoslovec Anton Breznik in pisatelj Pavel Brežnik. V zakonu je rodila hčerko, ki je umrla triletna, in sina, poznejšega skladatelja in organista Primoža Ramovša (1921–1999).[11] Sina je vzgajala v glasbenem duhu.[12]
Pri Ramovševih doma, je bila venomer prisotna tudi glasba, kjer je mati igrala violino in klavir, oče pa orglice.
“Zase je igrala, največ iz tiste nemške notne zbirke “Sang Und Klang - Peti In Zveneti”, v kateri so zbrani odlomki iz oper in operet, pesmi in podobno. Ko pa sem se začel učiti klavir, je bilo največje veselje, če sva skupaj igrala štiriročno.”
Kako Je Pridna Micka Prišla V Nebesa, Op. 1 Jaz sem pel in igral, mama pa je vodila lutke. Med vrati smo naredili oder, v sosednji sobi so bili poslušalci in bil je velikanski uspeh. Opero sva trikrat ponovila. Šlo je za provizorično domače lutkovno gledališč
Tretjo opero sem napisal leta 1934, v tretji gimnaziji. Vsako leto eno. Ta tretja opera, v štirih dejanjih, se je imenovala “Paževa Usoda, Op. 3” in je bila že malo bolj izdelana, ker je mama Alba, napisala besedilo v verzih.
Poznejše življenje in smrt
[uredi | uredi kodo]Septembra 1952 ji je umrl mož. Kot en največjih slovenskih jezikoslovcev je imel državni pogreb. Albina je oblasti prosila, da bi, ker sta bila z možem oba pobožna katoličana, pogreb lahko bil cerkven. Njena prošnja je bila zavrnjena. Šele, ko je bil državni pogreb končan, je prišla h grobu Albina z sinom v spremstvu duhovnika, ki je izvršil nato še cerkveni pogreb.[12] Umrla je dve leti za možem 28. decembra 1954. Pokopana je bila na ljubljanskih Žalah v moževem grobu.
Biblografija
[uredi | uredi kodo]- Paževa usoda (libreto, 1934, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica)[14]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Popis prebivalstva Ljubljane 1921«. sistory.si. Mesto Ljubljana. 1921.
- ↑ »Popis prebivalstva Ljubljane 1910«. sistory.si. Mesto Ljubljana. 1910.
- 1 2 »Krstna knjiga / Taufbuch - 03986 | Ljubljana - Sv. Peter | Nadškofijski arhiv Ljubljana | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu (v nemščini). Nadškofijski arhiv Ljubljana. 1884–1893. Pridobljeno 22. februarja 2026.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava) - 1 2 Zalar, Marija (december 1924). »† Gospa Marija Zalar«. Cerkveni glasbenik. Zv. 11/12. Cecilijino društvo. str. 7–8.
- ↑ Premrl, Stanko (januar 1927). »K jubileju Cecilijinega društva v Ljubljani«. Cerkveni glasbenik. Zv. 1/2. Cecilijino društvo. str. 14–17.
- ↑ Čuk, Silvester (marec 2021). »Primož Ramovš (1921–1999)«. Ognjišče. Zv. 3. str. 38–39.
- ↑ »Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja«. Izvestje mestnega dekliškega liceja v Ljubljani in z njim združenih oddelkov. Mestni dekliški licej. 1911. str. 19–21.
- ↑ »Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja«. Izvestje mestnega dekliškega liceja v Ljubljani in z njim združenih oddelkov. Ljubljana: Mestni dekliški licej. 1914. str. 12–13.
- ↑ Župančič, Alenka (8. maj 2018). »Gospodična Cizara – skrivni rokopisni list ljubljanskih licejk«. Šolska kronika. Zv. 1–2. str. 93–108.
{{navedi revijo}}: line feed character v|title=na mestu 43 (pomoč) - ↑ »Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04000 | Ljubljana - Sv. Peter | Nadškofijski arhiv Ljubljana | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Nadškofijski arhiv Ljubljana. 1906–1918. Pridobljeno 22. februarja 2026.
- 1 2 »Fran Ramovš«. revija.ognjisce.si. Ognjišče. september 2002. Pridobljeno 22. februarja 2026.
- 1 2 »Državni in cerkveni pogreb«. Katoliški glas. Zv. 47. Katoliško tiskovno društvo. 20. november 1952. str. 4.
- ↑ Bole, Franc; Ramovš, Primož (april 1983). »Gost meseca: Primož Ramovš«. Ognjišče. Zv. 4.
- ↑ Ramovš, Primož (skladatelj); Zalar Ramovš, Albina (libretistka) (1934). Paževa usoda, op. 3. Ljubljana. COBISS 292137984.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija brez založnika (povezava)
